Zakonodajna sled (celovit vpogled v vpliv lobistov na sprejemanje zakonodaje in celoten postopek njegovega sprejema) je pomemben element transparentnosti oblasti, saj omogoča vpogled v nastanek zakona, predvsem pa pregledno pokaže, kdo je odgovoren za vsebino zakona. Čeprav je že več vlad izkazalo pripravljenost zagotoviti zakonodajno sled kot prilogo vseh zakonov, temu še vedno ni tako. Takšna priloga bi omogočala vpogled zainteresiranim državljanom in skupinam, da dejavno spremljajo zakonodajo in se do nje kritično opredeljujejo, omogočila pa bi tudi vpogled v skrita ozadja nastajanja zakonodaje, ki vplivajo na življenje vseh državljanov.

Poročilo Transparency International Slovenia Lobiranje v Sloveniji je pokazalo, da imajo v prvih fazah nastajanja zakonodaje največji vpliv strokovne ali delovne skupine, katerih sestava je nejasna in netransparentna, civilna družba pa je iz njih največkrat izključena. Delovanje civilne družbe v poznejših fazah onemogočajo tudi skrajšani ali nujni postopki, ki krčijo javno razpravo. Zaradi tega je celostna zakonodajna sled še toliko bolj pomembna, saj je to edini način, da civilna družba lahko učinkoviteje nadzoruje nastajanje zakonodaje, ugotavlja vpliv lobistov, predvsem pa iz teh podatkov tvori utemeljene pripombe na sistemske pomanjkljivosti.

Platforma Zakonodajni monitor je tako poizkus civilne družbe, da sama zagotovi boljši vpogled v sprejemanje zakonodaje. Dostopni podatki za enkrat dovoljujejo le vpogled v sprejemanje zakonodaje v Državnem zboru, v katerem imajo poslanci končno besedo o posameznih zakonih. S takšno stopnjo preglednosti delovanja poslank in poslancev želimo omogočiti državljanom, da lahko v vsakem trenutku preverijo, kdo je glasoval za ali proti zakonodaji, ki lahko ključno vpliva na njihova življenja. Volivcem pa platforma omogoča, da preverijo, ali njihov predstavnik glasuje v skladu z njihovimi interesi in pričakovanji.

Priporočila odločevalcem

Transparency International Slovenia poziva odgovorne, da sprejmejo potrebne ukrepe za javnost vseh potrebnih podatkov, ki so vezani na sprejemanje zakonodaje. Brez podatkov, ki so dostopni v pregledni in strojno berljivi obliki, ne moremo govoriti o transparentnosti zakonodajnega procesa. Vsak zakon mora biti opremljen s prilogo, ki bi vsebovala vse informacije o piscih posameznih delov zakona in poteku nastanka. Predvsem je pomembno zagotoviti transparentnost delovnih skupin in drugih teles, ki sodelujejo v prvih fazah nastanka zakonov. Prav tako je treba omogočiti javnost vseh lobističnih stikov, vključno z imeni oseb, ki lobirajo, in omogočiti obdelavo teh podatkov. Vsi ti podatki morajo biti prosto in proaktivno dostopni. Vsaka institucija, ki je pristojna za zbirke podatkov, bi jih morala objaviti na svoji spletni strani in skrbeti za njihovo ažurnost ter točnost.

Glavna priporočila

  • Vlada in ministrstva morajo ustvariti celostno zakonodajno sled kot prilogo k vsakemu predlogu zakona, podzakonskemu predpisu oziroma splošnemu aktu, ki mora biti elektronsko dostopna.
  • Vlada in Ministrstvo za javno upravo morata dopolniti določbe o lobiranju v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, tako da bo zagotovljena objava podrobnejših informacij o lobističnem stiku (objava vseh imen lobistov, njihovih zaslužkov in dokumentov, ki jih je lobist predložil lobirancu, vključno s poročilom, kateri predlogi lobista so bili upoštevani in vključeni v določen predpis).
  • Vlada in ministrstva morajo sproti, proaktivno javno objavljati, kateri predpisi se pripravljajo, kdo jih pripravlja, ali pri pripravi sodelujejo zunanji strokovnjaki in v primeru delovnih ali strokovnih skupin, kdo sedi v teh skupinah.
  • Vlada in Ministrstvo za javno upravo morata dopolniti določbe o lobiranju v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, tako da bodo morali vsi javni uslužbenci in funkcionarji (lobiranci) poročati o vsakem lobističnem stiku, ki vključuje predstavnike civilne družbe, sindikate druga interesna združenja.
  • Komisija za preprečevanje korupcije in drugi pristojni organi morajo omogočiti poročanje o lobističnih stikih v enotni in prilagojeni elektronski obliki, kar bo olajšalo administrativno delo lobirancev, preprečilo protizakonito lobiranje in omogočilo nadzor nad zunanjimi vplivi.
  • Državni zbor mora prilagoditi objavo podatkov na spletni strani Državnega zbora na način, da bodo podatki dostopni v strojno berljivi obliki in omogočiti prosto vnovično uporabo podatkov.
  • Vlada, ministrstva in Državni zbor morajo objaviti vse predloge aktov, predpisov in celotno zakonodajno sled na centraliziranem portalu, ki omogoča uporabniku prijazno uporabo in iskanje v strojno berljivi obliki(.xml / .json datotek namesto .pdf).