Spodaj je prikazana časovnica dogodkov glede na obravnavani akt (predpis, zakon, odločitev) Državnega zbora. V časovnici so prikazani vloženi amandmaji in glasovanja o posameznih amandmajih in predlaganem aktu. S klikom na dogodek znotraj časovnice se nad njo prikaže vsebina posameznega amandmaja/ glasovanje poslancev Državnega zbora o amandmajih in predlaganemu aktu.
Spodaj so navedene posamezne obravnave akta. Razvrščene so glede na zaporedno številko obravnave in datum, na desni strani pa so navedeni podatki o glasovanjih ZA posamezni akt in glasovanjih PROTI posameznemu aktu. S klikom na posamezno obravnavo akta v Državnem zboru se vam prikaže razdelitev glasovanj poslancev po volilnih enotah in poslanskih skupinah.
druga obravnava DZ - nujni postopek
zavrnjen
tretja obravnava - nujni postopek
sprejet
Spodaj so prikazani predlagani amandmaji, ki so bili vloženi v obravnavani akt/ predpis. Razvidna je tudi vsebina predlaganega amandmaja ter obrazložitev predlagalca, zakaj je amandma vložil. Razvidno je tudi ali je bil amandma sprejet ali ne.
Vsebina
V prvem odstavku spremenjenega 8. člena se na koncu zadnjega stavka besedilo »zagotovi ustno tolmačenje« nadomesti z besedilom »zagotovi le ustno tolmačenje«.
Razlaga
Amandma je pripravljen na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS in z dodano besedo »le« bolj jasno odraža, da zadnji stavek prvega odstavka spremenjenega 8. člena Zakona o kazenskem postopku predstavlja izjemo od splošnega pravila za tolmačenje in prevajanje.
Vsebina
V zadnjem stavku prvega odstavka 8. člena se besedilo »zagotovi ustno tolmačenje« nadomesti z besedilom »zagotovi le ustno tolmačenje«.
Razlaga
S predlogom spremembe se deloma sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila na ločitev od splošnega pravila o tolmačenju in prevajanju.
Vsebina
V točki H. Priloge 1 se besedilo »izvenobravnavni senat pristojnega sodišča« nadomesti z besedilom »senat (šesti odstavek 25. člena)«.
Razlaga
Amandma je pripravljen na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS in je redakcijske narave. Zakon o kazenskem postopku namreč izvenobravnavni oziroma zunajobravnavni senat, ki ga sestavljajo trije sodniki, opredeljuje s sklicevanjem na šesti odstavek 25. člena, kjer je opredeljena njegova pristojnost, zato je prav, da je tako opredeljen tudi v novi Prilogi 1.
Vsebina
Pri odstavek se spremeni tako, da se glasi: »V šestem odstavku 157. člena se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »ter jo poučiti, da ima za namene priprave pritožbe pravico pregledati gradivo zadeve, ki je povezano s pridržanjem.«« V drugem odstavku se v novem osmem odstavku besedilo »in, če je to mogoče, tudi točen čas prenehanja pridržanja.« nadomesti z besedilom »in tudi točen čas prenehanja pridržanja«.
Razlaga
Z amandmajem k prvemu odstavku predlagamo črtanje drugega stavka, ki je opredeljeval možnost, da se sme pregled določenega gradiva povezanega s pridržanjem odreči. Menimo, da je ta možnost odreka pregleda gradiva v neskladju z ustavnimi določili, ki opredeljujejo procesna jamstva v kazenskem postopku in v neskladju z zagotavljanjem pravne varnosti. Z drugim odstavkom predlagamo, da je obvezni sestavni del uradnega zaznamka, če pridržanje traja manj kot šest ur, tudi točen čas prenehanja pridržanja. Menimo, da bi nasprotno, povzročilo situacijo, ko bi bile možne zlorabe. Kar pa ne sledi zagotavljanju pravne varnosti.
Vsebina
V drugem odstavku spremenjenega 8. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Ugovor iz prejšnjega stavka mora vsebovati utemeljitev z razlogi in ne sme biti podan z namenom zavlačevanja postopka ter zlorabe pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku.«.
Razlaga
S predlogom spremembe se dodaja stavek, s katerim se določa, da mora biti ugovor v zvezi s tolmačenjem ali prevajanjem utemeljen z razlogi. Ugovor ne sme biti podan z namenom zavlačevanja postopka ter zlorabe pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Menimo, da bi se s tem preprečile možne zlorabe, ko bi npr. osebe podajale ugovor oziroma izrazile nestrinjanje s prevodom oziroma tolmačenjem večkrat, kar bi nesporno postopek neutemeljeno zavleklo.
Pripadniki katerih strank so se v postopku sprejemanja tega akta največkrat oglasili? Predsednik in podpredsednik DZ sta izvzeta.
Kolikokrat so se v postopku sprejemanja tega akta oglasili moški, in kolikokrat ženske? Predsednik in podpredsednik DZ sta izvzeta.
O katerih temah so največkrat govorili pripadniki posameznih strank? Predsednik in podpredsednik DZ sta izvzeta.
Seznam poslancev, urejen po številu izjav, ki so jih prispevali k razpravi v okviru sprejemanja akta. Največje število izjav navadno prispevajo predsednik in podpredsednika državnega zbora.
Povezava "Tematska analiza" prikaže relativen delež tem, ki jih je poslanec obravnaval v razpravi, s povezavo "Prikaz izjav" pa lahko prikažete vse izjave, ki jih je poslanec izrekel med razpravo.
Izjave se nanašajo na vse akte, ki so jih poslanci obravnavali v tekoči seji, zato ni nujno, da se nanašajo točno na ta akt.