Vsebina

Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: (1) Fiskalni svet je samostojen in neodvisen državni organ, ki pripravlja in javno objavlja neodvisne ocene proračunskih napovedi in predlaganih ciljev fiskalne politike ter daje priporočila vladi ter državnemu zboru v zvezi s skladnostjo javnofinančne politike s fiskalnimi pravili.

Razlaga

S predlaganim amandmajem želimo poudariti pojem neodvisnosti pri oceni Fiskalnega sveta za proračunske napovedi in predlagane cilje fiskalne politike.

Vsebina

V 11. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Način izvrševanja proračuna, ki ga skladno prvim odstavkom tega člena določi minister za finance, ne sme ogroziti ali zamakniti izvrševanja zakonskih obveznosti, ki izhajajo iz 2. člena Ustave Republike Slovenije.«

Razlaga

Z amandmajem se natančneje opredeli pristojnosti ministra za finance glede načina izvrševanja proračuna iz prvega odstavka 11. člena. Predlagatelj se v obrazložitvi sklicuje na 95. člen Zakona o javnih financah. Podobno pristojnost ima minister za finance tudi po 40. členu zakona o javnih financah, ki določa, da lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, zadrži izvrševanje posameznih izdatkov proračuna. S predlaganim amandmajem bi v zakon vgradili varovalko, ki preprečuje zadržanje ali celo popolno neizvrševanje obveznosti iz naslova socialnega varstva, zdravstvenega varstva in pokojninskega varstva, ki izhajajo iz 2. člena Ustave RS.

Vsebina

Šesti odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: (6) Član Fiskalnega sveta je predčasno razrešen in mu funkcija preneha z dnem, ko državni zbor ugotovi nastop razloga iz 1., 2., 3., 4. ali 5. točke prejšnjega odstavka oziroma ko ga državni zbor razreši na podlagi razlogov iz 6. točke prejšnjega odstavka. Pobudo za razrešitev člana Fiskalnega sveta na podlagi 6. točke prejšnjega odstavka lahko vloži najmanj 15 poslancev državnega zbora. Pobuda mora vsebovati opis očitane kršitve ustave oziroma zakona in predlog dokazov o kršitvi ustave oziroma zakona. Predsednik državnega zbora o predčasni razrešitvi takoj obvesti vlado.

Razlaga

S predlaganim amandmajem popravljamo zadnji stavek, ki govori o tem, da se o predčasni razrešitvi obvesti vlado.

Vsebina

Doda se novi tretji odstavek, ki se glasi: (3) V letu nadpotencialne ravni BDP je raven izdatkov sektorja država navzgor omejena s predvidenim dejanskim obsegom prihodkov, pomnoženim s količnikom trendnega in dejanskega BDP. Trendna raven BDP je ocenjena realna raven BDP, ki se izračuna z uporabo logaritmiranja in metodo glajenja, s katero se izločijo največja odstopanja. Trendna raven BDP se izračuna kot povprečje petnajstletnega doseženega realnega BDP, preračunanega v stalne cene, pri čemer se upoštevajo uradni podatki Evropske komisije, in napovedi realnega BDP za tekoče leto in naslednji dve leti, kot izhajajo iz napovedi Evropske komisije.

Razlaga

Z amandmajem predlagamo restriktivnejšo trošenje države v času gospodarske rasti – predvsem, ko je gospodarska rast nadpovprečna. Z navedenim amandmajem bo zagotovljeno, da bodo v obdobju konjunkture večje in strožje omejitve na področju odhodkov, z namenom, da bo država v večjem obsegu zmanjšala zadolžitev. S tem se ohranja fleksibilnost na področju odhodkov v času recesije, medtem, ko v konjunkturi takšna fleksibilnost ni potrebna, s čimer se dolg države v konjunkturi dejansko zmanjša. Poudariti velja tudi, da je švicarska formula, ki jo predlagamo že preizkušena v praksi, medtem, ko je predlagani vladni koncept nepreizkušen, s čimer so vprašljivi tudi rezultati oziroma učinki, ki jih bo dajal v praksi.

Vsebina

9. člen se spremeni, tako da se glasi: »9. člen (izbirni postopek članov Fiskalnega sveta) (1) Predsednik Fiskalnega sveta pol leta pred iztekom mandata članov Fiskalnega sveta o tem obvesti predsednika republike, vlado, Banko Slovenije, predstavnike delojemalcev in državni svet. (2) Po prejemu obvestila glede izteka mandata ali po prejemu obvestila, da predlagani kandidat za predsednika ali člana Fiskalnega sveta ni dobil potrebne večine poslanskih glasov ali je bil predčasno razrešen, predsednik republike, vlada, Banka Slovenije, predstavniki delojemalcev oziroma državni svet brez odlašanja objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije pozive za prijavljanje možnih kandidatov. (3) Prijavo možnega kandidata za predsednika se pošlje predsedniku republike, prijavo za možnega kandidata za člana pa se pošlje Banki Slovenije, predstavnikom delojemalcev, vladi oziroma državnemu svetu, v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni po objavi poziva, v primeru predčasne razrešitve predsednika ali člana Fiskalnega sveta in v primeru iz 6. odstavka tega člena pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Prijava mora biti obrazložena. Priložena mora biti pisna izjava prijavljenega možnega kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo. (4) Če posameznega kandidata predlaga več predlagateljev iz 8. člena, se šteje, da je tega kandidata predlagal tisti predlagatelj, ki je prvi podal prijavo. Drugi predlagatelj ali predlagatelji predlagajo novega kandidata v 30 dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka. Predlog kandidature mora biti obrazložen. Priložena mora biti pisna izjava kandidata, da sprejema kandidaturo. (5) Državni zbor glasuje o predlaganih kandidatih za člane Fiskalnega sveta v 30 dneh po predložitvi zadnjega predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev. (6) Če predlagani kandidat za člana Fiskalnega sveta ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem takoj obvesti predsednika republike, vlado, Banko Slovenije, predstavnike delojemalcev in državni svet.«

Razlaga

Z amandmajem se določbe o izbiri članov Fiskalnega sveta prilagodijo predlaganim spremembam 8. člena, tako da se nanašajo tudi na predstavnike delojemalcev v Ekonomsko-socialnem svetu in državni svet.

Vsebina

Šesti odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi: (6) Pri Fiskalnem svetu so lahko zaposleni največ 4 javni uslužbenci, ki opravljajo stokovno pomoč za člane Fiskalnega sveta. Administrativno-tehnične naloge za Fiskalni svet opravljajo službe Računskega sodišča Republike Slovenije.

Razlaga

S predlaganim amandmajem želimo omejiti število zaposlenih ob članih Fiskalnega sveta na največ 4, kar ocenjujemo kot primerno število. Z omejitvijo želimo preprečiti morebitno nepotrebno dodatno zaposlovanje v javnem sektorju.

Vsebina

V prvem odstavku 12. člena se črta besedilo »pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti, in«. Za 2. točko se doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. če bi upoštevanje načela srednjeročne vzdržnosti ogrozilo izvrševanje zakonskih obveznosti, ki izhajajo iz 2. člena Ustave Republike Slovenije.«

Razlaga

Fiskalna vzdržnost je pravno neopredeljen, semantično pa mnogoznačen pojem, ki je neprimeren za opredeljevanje pravne norme, ki mora biti jasna in določna. V praksi bi se lahko tak neopredeljen pojem uporabil tako, da bi izničil namen 12. člena. S predlagano novo 3. točko bi v zakon vgradili dodatno varovalko za izvrševanje obveznosti iz naslova socialnega varstva, zdravstvenega varstva in pokojninskega varstva, ki izhajajo iz 2. člena Ustave RS. Zakon v sedanji obliki ne razlikuje med vrstami izdatkov sektorja države, ampak predpostavlja, da se v okoliščinah, ko je omogočeno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti, povečajo vsi javnofinančni izdatki. S predlagano tretjo točko se državnemu zboru in vladi omogoči, da sicer dopustita povečanje izdatkov in odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti, vendar le zaradi povečanja najnujnejših, tj. socialnih izdatkov.

Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

5. člen ne vpliva na uresničevanje načela srednjeročne uravnoteženosti ali fiskalnega pravila sektorja država, ampak zgolj zmanjšuje manevrski prostor fiskalne politike. Onemogoča namreč možnost, da bi se morebitni presežek državnega proračuna ali katere od drugih enot razporedil k drugim institucionalnim enotam sektorja države. Na ta način se lahko uporabi za pokrivanje potreb ZPIZ iz naslova pokojninskega in invalidskega varstva.

Vsebina

Prvi odstavek 15. člena se spremeni, tako da se glasi: »(1) Predsednik republike, vlada, Banka Slovenije, predstavniki delodajalcev in državni svet začnejo postopek izbire kandidatov za člane Fiskalnega sveta v skladu s tem zakonom najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.«

Razlaga

Z amandmajem se določbe o izbiri članov Fiskalnega sveta prilagodijo predlaganim spremembam 8. člena, tako da se nanašajo tudi na predstavnike delojemalcev v Ekonomsko-socialnem svetu in na državni svet. Podaljša se čas za začetek postopka za predlaganje kandidatov. Glede na to, da gre za popolnoma nov postopek, je rok 15 dni absolutno prekratek.

Vsebina

9. člen se spremeni tako, da se glasi: (1) Predsednik Fiskalnega sveta pol leta pred iztekom mandata članov Fiskalnega sveta o tem obvesti vlado in državni zbor. (2) Po prejemu obvestila glede izteka mandata ali po prejemu obvestila, da predlagani kandidat za predsednika ali člana Fiskalnega sveta ni dobil potrebne 2/3 večine poslanskih glasov ali je bil predčasno razrešen, vlada brez odlašanja objavi v Uradnem listu Republike Slovenije pozive za prijavljanje možnih kandidatov. (3) Prijavo možnega kandidata se pošlje vladi, v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni po objavi poziva, v primeru predčasne razrešitve predsednika ali člana Fiskalnega sveta in v primeru iz 6. odstavka tega člena pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Prijava mora biti obrazložena. Priložena mora biti pisna izjava prijavljenega možnega kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo. (4) Izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, vlada predlaga državnemu zboru kandidate za predsednika in člane Fiskalnega sveta. Predlog kandidature mora biti obrazložen. Priložena mora biti pisna izjava kandidata, da sprejema kandidaturo. (5) Državni zbor glasuje o predlaganih kandidatih za člane Fiskalnega sveta v 30 dneh po predložitvi zadnjega predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje 2/3 vseh poslancev. (6) Če predlagani kandidat za člana Fiskalnega sveta ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem takoj obvesti vlado.

Razlaga

Glede na to, da s spremembo v 8. členu dajemo pooblastila za predlaganje kandidatov Fiskalnega sveta vladi in da se člani potrjujejo z 2/3 večino poslancev v državnem zboru, so v 9. členu zgolj upoštevane spremembe le tega in s tem narejene številne poenostavitve pri predlaganju kandidatov ter vzporedno s tem tudi krajši postopki imenovanja.

Vsebina

V 7. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Fiskalni svet je zavezanec po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.« Sedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

Razlaga

S predlaganim amandmajem bi se povečala preglednost delovanja fiskalnega sveta in demokratični nadzor javnosti nad njegovim delom.

Vsebina

Prvi odstavek 8. člena se spremeni, tako da se glasi: »(1) Fiskalni svet ima pet članov, ki jih imenuje državni zbor. Predsednika imenuje na predlog Predsednika Republike Slovenije (v nadaljevanju besedila: predsednik republike), enega člana na predlog vlade, enega člana na predlog Banke Slovenije, enega člana na predlog predstavnikov delojemalcev v Ekonomsko-socialnem svetu (v nadaljevanju predstavniki delojemalcev) in enega člana na predlog Državnega sveta Republike Slovenije (v nadaljevanju državnega sveta).« Tretji odstavek 8. člena se spremeni, tako da se glasi: »(3) Za člane Fiskalnega sveta se lahko imenujejo strokovnjaki s področja ekonomije. Kot strokovnjak s področja ekonomije se šteje oseba z najmanj drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in najmanj petimi leti delovnih izkušenj na področju financ ali makro ekonomije.« V četrtem odstavku se za besedilom »uradni dolžnosti« črta besedilo »,in sicer na zaporno kazen v trajanju več kot šest mesecev«. V petem odstavku se druga točka spremeni, tako da se glasi: »2. če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,«. Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Za Fiskalni svet se uporabljajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.«

Razlaga

Fiskalni svet bo imel pomembno vlogo pri vodenju fiskalne politike, zato je pomembno, da so v njem zastopani strokovnjaki različnih znanstvenih paradigem in da se zagotovi maksimalna demokratičnost izbirnega postopka. Po sedanjem predlogu možnosti predlaganja kandidatov za člane fiskalnega sveta nimajo tisti, ki jih njegove odločitve najbolj zadevajo, namreč zaposleni v javnem in zasebnem sektorju. Zato predlagamo rešitev, po kateri enega od članov fiskalnega sveta predlagajo predstavniki delojemalcev v Ekonomsko-socialnem svetu, tj. predstavniki reprezentativnih sindikalnih zvez. Enega kandidata predlaga tudi državni svet kot organ zastopništva interesnih skupin v državi, ki ni vpleten v strankarsko politiko. V tretjem odstavku predlagamo širšo opredelitev strokovnega profila članov fiskalnega sveta in skrajšanje zahtevanih delovnih izkušenj z desetih na pet let. S tem se zagotovi fiskalnemu svetu širina teoretskih pristopov in svetovnih nazorov, sodelovanje pa se omogoči tudi mlajšim strokovnjakom. V četrtem odstavku se zaostrijo pogoji za imenovanje članov Fiskalnega sveta, tako da je onemogočeno imenovanje kandidata, ki je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali je bil obsojen na zaporno kazen ali ne. Analogno velja tudi za razloge za prenehanje funkcije. Z novim sedmim odstavkom se določi, da se za člane in uslužbence fiskalnega sveta uporabljajo določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. S tem se zagotovi dodatna varovalka za preglednost in nepristranskost delovanja Fiskalnega sveta.

Vsebina

Naslov 11. člena se spremeni tako, da se glasi: »(popravljalni mehanizem)«. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če Fiskalni svet ugotovi odstopanja javnofinančne politike od zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ, kot je določena v 148. členu Ustave, o čemer sestavi pisno poročilo, ki ga pošlje vladi in državnemu zboru ali če Republika Slovenija prejme priporočilo oziroma poziv Sveta zaradi odstopanja od določb Pakta za stabilnost in rast, minister, pristojen za finance, z ukrepi, ki so določeni v zakonu, ki ureja javne finance, za namen uravnoteženja javnih financ, podrobneje določi način izvrševanja državnega proračuna.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Če se z ukrepi iz prejšnjega odstavka ne zagotovi spoštovanja srednjeročne uravnoteženosti, vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, najpozneje v roku treh mesecev po prejemu poročila Fiskalnega sveta ali prejemu priporočila oziroma poziva Sveta pripravi in državnemu zboru predloži v sprejem predlog spremembe okvira in predlog programa ukrepov, s katerimi se bo ponovno zagotovilo spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti. Obenem vlada oba predloga iz prejšnjega stavka posreduje tudi Fiskalnemu svetu. Priprava programa ukrepov, s katerim se ponovno zagotovi spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti, se šteje za tekoči posel vlade.« Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Razlaga

Predlagamo, da se popravljalni mehanizem sproži tudi v primeru, če Fiskalni svet ugotovi odstopanja ekonomske politike od zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ, kot je določena v 148. členu Ustave.

Vsebina

Dodajo se novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: "(3) V letu nadpotencialne ravni BDP je raven izdatkov sektorja država navzgor omejena s predvidenim dejanskim obsegom prihodkov, pomnoženim s količnikom trendnega in dejanskega BDP. Trendna raven BDP je ocenjena realna raven BDP, ki se izračuna z uporabo logaritmiranja in metodo glajenja, s katero se izločijo največja odstopanja. Trendna raven BDP se izračuna kot povprečje petnajstletnega doseženega realnega BDP, preračunanega v stalne cene, pri čemer se upoštevajo uradni podatki Evropske komisije, in napovedi realnega BDP za tekoče leto in naslednji dve leti, kot izhajajo iz napovedi Evropske komisije. (4) Če vlada oceni, da je zaradi posebnosti gospodarskega cikla treba zagotoviti večjo odzivnost fiskalne politike, lahko predlaga državnemu zboru višjo stopnjo odzivnosti glede na gospodarsko aktivnost. Predlog mora utemeljiti z ustrezno strukturo izdatkov v smislu zagotavljanja rasti bruto domačega proizvoda in javnofinančne konsolidacije. (5) Utemeljitev vlade iz prejšnjega odstavka mora predhodno potrditi Fiskalni svet."

Razlaga

Z amandmajem predlagamo restriktivnejšo trošenje države v času gospodarske rasti – predvsem, ko je gospodarska rast nadpovprečna. Z navedenim amandmajem bo zagotovljeno, da bodo v obdobju konjunkture večje in strožje omejitve na področju odhodkov, z namenom, da bo država v večjem obsegu zmanjšala zadolžitev. S tem se ohranja fleksibilnost na področju odhodkov v času recesije, medtem, ko v konjunkturi takšna fleksibilnost ni potrebna, s čimer se dolg države v konjunkturi dejansko zmanjša. Hkrati se omogoča zagotovitev večje odzivnosti fiskalne politike, če je to potrebno zaradi posebnosti gospodarskega cikla. Poudariti velja tudi, da je švicarska formula, ki jo predlagamo že preizkušena v praksi, medtem, ko je predlagani vladni koncept nepreizkušen, s čimer so vprašljivi tudi rezultati oziroma učinki, ki jih bo dajal v praksi.

Vsebina

Člen se spremeni tako, da se glasi: "(1) Fiskalni svet pripravlja in javno objavlja neodvisne ocene proračunskih napovedi in predlaganih ciljev fiskalne politike ter daje priporočila vladi ter državnemu zboru v zvezi s skladnostjo javnofinančne politike s fiskalnimi pravili. (2) Fiskalni svet opravlja naslednje naloge: 1. preverja skladnost javnih financ z določbo 148. člena Ustave po metodologiji ESA za celotni gospodarski cikel in ocenjuje vzdržnost javnofinančne politike na podlagi osnutka Programa stabilnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena, 2. ugotavlja in spremlja odstopanja javnofinančne politike od zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ kot je določena v 148. členu Ustave in pripravlja oceno upoštevanja fiskalnih pravil na podlagi predloga državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna oziroma rebalansa državnega proračuna, ki je predložen v sprejem državnemu zboru, 3. spremlja izvrševanje proračunov in drugih finančnih načrtov javnega sektorja po metodologiji ESA, 4. pripravlja oceno skladnosti izvršenih proračunov sektorja država preteklega leta s fiskalnimi pravili, 5. ocenjuje ustreznost spremembe okvira in programa ukrepov za odpravo odstopanj od srednjeročne uravnoteženosti iz 11. člena tega zakona, 6. ocenjuje skladnost izvrševanja odpravljanja odstopanj iz 11. člena tega zakona s predpisi in drugimi akti, 7. ocenjuje, ali so nastale okoliščine iz 12. člena tega zakona ter ali so okoliščine iz 12. člena tega zakona prenehale, 8. opravlja druge naloge potrebne za izvajanje njegovih pristojnosti. (3) Fiskalni svet ocene iz prejšnjega odstavka pripravi in posreduje vladi ter državnemu zboru: 1. glede 1. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi osnutka Programa stabilnosti v seznanitev in predloga okvira iz drugega odstavka prejšnjega člena v sprejem državnemu zboru, 2. glede 2. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi predloga državnega proračuna ali spremembe oziroma rebalansa državnega proračuna v sprejem državnemu zboru, 3. glede 4. točke prejšnjega odstavka – na podlagi konsolidiranih bilanc sektorja država, ki mu jih posreduje ministrstvo, pristojno za finance, do 30. junija tekočega leta za preteklo leto, 4. glede 5. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi predloga spremembe okvira in programa ukrepov iz 11. člena tega zakona v sprejem državnemu zboru, 5. glede 3., 6., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka – na podlagi zaprosila državnega zbora, vlade ali po lastni presoji. (4) Vlada na podlagi ocene Fiskalnega sveta pripravi pisno obrazloženo stališče do ocene Fiskalnega sveta in ga posreduje državnemu zboru. Državni zbor lahko naloži vladi, da na podlagi ocene Fiskalnega sveta pripravi spremembe predlaganega akta ali dodatne ukrepe."

Razlaga

S predlaganim amandmajem želimo poudariti pojem neodvisnosti pri oceni Fiskalnega sveta za proračunske napovedi in predlagane cilje fiskalne politike. Naloge Fiskalnega sveta opravlja Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Fiskalnemu svetu dodajamo tudi nalogi preverjanja skladnosti javnih financ po metodologiji ESA za celotni gospodarski cikel ter ugotavljanja in spremljanja odstopanja javnofinančne politike od zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ kot je določena v 148. členu Ustave.

Vsebina

Člen se spremeni tako, da se glasi: "(1) Predsednik Fiskalnega sveta pol leta pred iztekom mandata članov Fiskalnega sveta o tem obvesti vlado in državni zbor. (2) Po prejemu obvestila glede izteka mandata ali po prejemu obvestila, da predlagani kandidat za predsednika ali člana Fiskalnega sveta ni dobil potrebne večine vseh poslanskih glasov ali je bil predčasno razrešen, vlada brez odlašanja objavi v Uradnem listu Republike Slovenije pozive za prijavljanje možnih kandidatov. (3) Prijavo možnega kandidata se pošlje vladi, v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni po objavi poziva, v primeru predčasne razrešitve predsednika ali člana Fiskalnega sveta in v primeru iz 6. odstavka tega člena pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Prijava mora biti obrazložena. Priložena mora biti pisna izjava prijavljenega možnega kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo. (4) Izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, vlada predlaga državnemu zboru kandidate za predsednika in člane Fiskalnega sveta. Predlog kandidature mora biti obrazložen. Priložena mora biti pisna izjava kandidata, da sprejema kandidaturo. (5) Državni zbor glasuje o predlaganih kandidatih za člane Fiskalnega sveta v 30 dneh po predložitvi zadnjega predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev. (6) Če predlagani kandidat za člana Fiskalnega sveta ne dobi potrebne večine vseh poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem takoj obvesti vlado."

Razlaga

Z amandmajem določamo številne poenostavitve pri predlaganju kandidatov ter vzporedno s tem tudi krajši postopek imenovanja.

Vsebina

Črtata se peti in šesti odstavek.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmajem k 1. členu, v katerem določamo, da naloge Fiskalnega sveta opravlja Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, zato določbe petega in šestega odstavka niso več potrebne.

Vsebina

Peti odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: "(5) Član Fiskalnega sveta je imenovan za dobo pet let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Člana Fiskalnega sveta je mogoče predčasno razrešiti: 1. če državnemu zboru predloži izjavo, da odstopa, 2. če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti, 3. če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije, 4. če ne izpolnjuje več pogojev za člana Fiskalnega sveta, določenih po tem zakonu, 5. če nastopijo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije, ki so navedeni v drugem odstavku 8. člena, 6. če pri izvrševanju svojih funkcije ne ravna v skladu z ustavo ali zakonom."

Razlaga

S predlaganim amandmajem v peti točki petega odstavka dodamo pojasnitev kdaj nastopijo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije.

Vsebina

Naslov 15. člena se spremeni tako, da se glasi: «(člani Fiskalnega sveta)«. Člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Funkcijo predsednika Fiskalnega sveta opravlja direktor Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, funkcijo članov Fiskalnega sveta pa namestnici direktorja Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj in sicer do izteka funkcije direktorja na podlagi Sklepa o organizaciji in delovnem področju Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Uradni list RS, št. 12/01 ). (2) Opravljanje funkcij iz prejšnjega odstavka se ne šteje v kvoto iz petega odstavka 8. člena tega zakona.«

Razlaga

Z amandmajem določamo, da sedanji direktor UMAR-ja in obe namestnici opravljajo funkcijo članov Fiskalnega sveta in sicer do izteka mandata oziroma konca imenovanja sedanjega direktorja UMAR-ja na podlagi Sklepa o organizaciji in delovnem področju Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.

Vsebina

V 1. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi: »(2) S tem zakonom se ureja tudi delovanje Fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa. Naloge Fiskalnega sveta opravlja Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.«

Razlaga

V vsebino zakona dodajamo tudi delovanje Fiskalnega sveta, katerega naloge opravlja Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

Vsebina

Člen se spremeni tako, da se glasi: »11. člen (popravljalni mehanizem) (1) Če vlada na podlagi ocene Fiskalnega sveta ugotovi, da se srednjeročna uravnoteženost ne izvaja v skladu s 3. členom tega zakona, ali če Republika Slovenija prejme priporočilo oziroma poziv Sveta zaradi odstopanja od določb Pakta za stabilnost in rast, minister, pristojen za finance, uporabi ukrepe, ki so določeni v zakonu, ki ureja javne finance, za namen srednjeročnega uravnoteženja javnih financ. (2) Če se z ukrepi iz prejšnjega odstavka ne zagotovi izvajanja srednjeročne uravnoteženosti v skladu s 3. členom tega zakona ali spoštovanja priporočila oziroma poziva Sveta, vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, najpozneje v roku treh mesecev od ugotovitve vlade iz prejšnjega odstavka ali po prejemu priporočila oziroma poziva Sveta državnemu zboru predloži v sprejem predlog spremembe okvira in predlog programa ukrepov, s katerimi se bo ponovno zagotovilo spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti. Obenem vlada oba predloga iz prejšnjega stavka posreduje tudi Fiskalnemu svetu. Priprava predloga programa ukrepov, s katerimi se ponovno zagotovi spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti, se šteje za tekoči posel vlade. (3) Predlog programa ukrepov iz prejšnjega odstavka vsebuje ukrepe v obsegu, ki je sorazmeren ugotovljenemu odstopanju od srednjeročne uravnoteženosti ali ugotovljenemu odstopanju od načrtovanega odpravljanja odstopanja od srednjeročne uravnoteženosti, in je skladen z določbami Pakta za stabilnost in rast.«.

Razlaga

Z amandmaji k 11. členu se doda novo okoliščino, na podlagi katere se lahko sproži popravljalni mehanizem, in upošteva posamezne pripombe ZPS DZ. Popravljalni mehanizem lahko skladno z amandmajem sproži tudi vlada, če na podlagi ocene Fiskalnega sveta ugotovi nespoštovanje pravila iz 3. člena tega zakona. Nadalje se bolj jasno določi, da bodo ukrepi za srednjeročno uravnoteženje javnih financ po tem členu bolj podrobno urejeni v ZJF. Hkrati se v posebnem odstavku uredi, kaj se zgodi, če ukrepi ministra za finance za uravnoteženje javnih financ ne zadoščajo. Določa se tudi, da vlada predlog spremenjenega okvira in predlog programa ukrepov hkrati pošlje Državnemu zboru in Fiskalnemu svetu.

Vsebina

Peti odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Predsednik Fiskalnega sveta je v Fiskalnem svetu zaposlen najmanj za 50 odstotkov polnega delovnega časa. Člana Fiskalnega sveta sta lahko pri Fiskalnem svetu zaposlena za največ 50 odstotkov polnega delovnega časa.« Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(6) Pri Fiskalnem svetu so lahko zaposleni največ štirje javni uslužbenci, ki opravljajo strokovno pomoč za člane Fiskalnega sveta. Administrativno-tehnične naloge za Fiskalni svet opravljajo službe Računskega sodišča Republike Slovenije.« Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(7) Vse institucionalne enote sektorja država morajo Fiskalnemu svetu zagotavljati vse informacije, podatke in analize, s katerimi razpolagajo in ki jih Fiskalni svet potrebuje za izvrševanje nalog iz drugega odstavka 7. člena tega zakona. Fiskalni svet lahko z institucionalnimi enotami sektorja država sklepa dogovore o sodelovanju za brezplačno zagotavljanje tistih podatkov, analiz in drugih informacij, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi lahko posamezna institucionalna enota sektorja država zagotavlja Fiskalnemu svetu za opravljanje njegovih nalog.«. Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Fiskalni svet predloži enkrat letno do konca maja tekočega leta za preteklo leto državnemu zboru v obravnavo poročilo o svojem delu.«.

Razlaga

Z amandmaji k 10. členu se upoštevajo posamezne pripombe ZPS DZ, spreminja se število uslužbencev, ki so poleg članov lahko zaposleni v Fiskalnem svetu, in spreminjajo se omejitve obsega zaposlitve članov Fiskalnega sveta. Z amandmajem k petemu odstavku se povečuje omejitve zaposlitev za predsednika Fiskalnega sveta iz najmanj 20 % na najmanj 50 % delovnega časa, za člana fiskalnega sveta pa iz 20 % na največ 50 % delovnega časa. Z amandmajem k šestemu odstavku se število javnih uslužbencev v Fiskalnem svetu omejuje na štiri. Z amandmajem k sedmemu odstavku se bolj natančno določi, da bodo druge institucionalne enote Fiskalnemu svetu zagotavljale informacije, analize in podatke, ne bodo pa zanj opravljale njegovih nalog. V novem osmem odstavku se določa, da Fiskalni svet enkrat letno državnemu zboru predloži poročilo o njegovem delovanju.

Vsebina

Člen se spremeni tako, da se glasi: »14. člen (izvajanje srednjeročne uravnoteženosti v obdobju približevanja srednjeročnemu fiskalnemu cilju) (1) Dokler se Republika Slovenija približuje srednjeročnemu fiskalnemu cilju, se šteje, da so proračuni države srednjeročno uravnoteženi, če se strukturni saldo sektorja država približuje srednjeročnemu fiskalnemu cilju skladno z dinamiko, določeno na podlagi Pakta za stabilnost in rast. ( 2) V času približevanja srednjeročnemu fiskalnemu cilju iz prejšnjega odstavka se srednjeročno uravnoteženost zagotavlja tako, da se ob upoštevanju predvidenega obsega prihodkov načrtovan obseg izdatkov sektorja država navzgor omeji na raven, s katero se zagotovi prilagoditev strukturnega salda sektorja država v smeri srednjeročnega fiskalnega cilja skladno z dinamiko iz prejšnjega odstavka.«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem k naslovu se upošteva pripombo ZPS DZ. S predlaganim amandmajem k prvemu odstavku se upošteva pripombo Evropske komisije, da je potrebno pri ugotavljanju ustrezne dinamike približevanja srednjeročnemu fiskalnemu cilju upoštevati določbe celotnega Pakta za stabilnost in rast. Pakt za stabilnost in rast je sestavljen iz preventivnega in korektivnega dela. Preventivni del, t.j. Uredba Sveta št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik, spremenjena z Uredbo Sveta št. 1055/2005 z dne 27. junija 2005 in Uredbo št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011, določa referenčno vrednost približevanja srednjeročnemu fiskalnemu. Korektivni del pakta, t.j. Uredba Sveta št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, spremenjena z Uredbo Sveta št. 1056/2005 z dne 27. junija 2005 in Uredbo Sveta št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011, pa določa način ukrepanja za odpravo čezmernega primanjkljaja, ko posamezna država članica preseže mejno vrednost primanjkljaja sektorja država v višin 3 % BDP. Upoštevaje dejstvo, da je Slovenija v postopku čezmernega primanjkljaja, se bo srednjeročna uravnoteženost presojala najprej glede na določbe korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast, po odpravi postopka pa se bo do doseganja srednjeročnega fiskalnega cilja srednjeročna uravnoteženost presojala glede na določbe preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast. S predlaganim amandmajem k drugemu odstavku se bolj podrobno določi, da se načrtovane izdatke sektorja država v prehodnem obdobju omeji na ravni, ki je skladna z zahtevano dinamiko prilagoditve strukturnega salda glede na Pakt za stabilnost in rast.

Vsebina

Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Predsednik Fiskalnega sveta pol leta pred iztekom funkcije članov Fiskalnega sveta obvesti vlado. (2) Po prejemu obvestila glede izteka funkcije ali po prejemu obvestila, da predlagani kandidat za člana Fiskalnega sveta ni dobil potrebne večine ali je bil predčasno razrešen, vlada brez odlašanja objavi v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za prijavljanje kandidatov. (3) Prijavo kandidata se pošlje vladi, v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni po objavi poziva, v primeru predčasne razrešitve člana Fiskalnega sveta in v primeru iz sedmega odstavka tega člena pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Prijava mora biti obrazložena. Priložena ji mora biti pisna izjava prijavljenega kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo. (4) Izmed prijavljenih kandidatov vlada predlaga državnemu zboru kandidate za predsednika in člana Fiskalnega sveta. (5) Vlada predlaga kandidate v 30 dneh po izteku roka iz tretjega odstavka tega člena. Predlog kandidature mora obrazložiti in mu predložiti pisno izjavo kandidata, da sprejema kandidaturo. (6) Državni zbor glasuje o predlaganih kandidatih za člane Fiskalnega sveta v 30 dneh po predložitvi predloga vlade. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje dvotretjinska večina vseh poslancev. (7) Če predlagani kandidat za člana Fiskalnega sveta ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem takoj obvesti vlado. «.

Razlaga

Z amandmaji k 9. členu se upoštevajo pripombe ZPS DZ in se skladno z amandmajem k prvemu odstavku 8. člena, ki predvideva zgolj enega predlagatelja, spreminja postopek za imenovanje članov Fiskalnega sveta. Na novo se ureja tudi potrebna večina, in sicer je za imenovanje potrebna dvotretjinska absolutna večina.

Vsebina

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Vlada objavi poziv za prijavljanje kandidatov za člane Fiskalnega sveta v Uradnem listu Republike Slovenije v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se upošteva pripomba ZPS DZ.

Vsebina

Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi: » (1) Obseg dopustnih odstopanj od srednjeročne uravnoteženosti v primeru ugotovljenih okoliščin iz prvega odstavka 12. člena določi državni zbor s sprejemom spremembe okvira. (2) Predlog za spremembo okvira državnemu zboru poda vlada in ga posreduje tudi Fiskalnemu svetu. «.

Razlaga

Z amandmajem k 13. členu se upošteva pripombe ZPS DZ. Bolj podrobno se določi, kako državni zbor odobri obseg odpustnih odstopanj od veljavnega okvira zaradi izjemnih okoliščin. Državni zbor obseg dopustnih odstopanj določi s spremembo okvira, kjer odobri poslabšanje ciljnega salda z namenom spodbujanja gospodarske aktivnosti in s tem tudi socialne varnosti.

Vsebina

Za besedilom 1. člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) S tem zakonom se ureja tudi delovanje Fiskalnega sveta, kot neodvisnega in samostojnega državnega organa. (3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L št. 306 z dne 23. 11. 2011, str. 41).«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se upošteva pripomba ZPS DZ. Dodana drugi in tretji odstavek pojasnjujeta, kaj se poleg vsebine, ki jo opredeljuje 148. člen Ustave Republike Slovenije, še ureja v tem zakonu.

Vsebina

Naslov 12. člena se spremeni tako, da se glasi: » (merila za določitev izjemnih okoliščin)«. V prvem odstavku se beseda »jih« nadomesti z besedo »to«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: » (2) Nastanek in prenehanje okoliščin iz prejšnjega odstavka ugotovi vlada po pridobitvi ocene Fiskalnega sveta. Fiskalni svet oceno glede nastanka ali prenehanja okoliščin poda najkasneje v 15 dneh, če za oceno zaprosi vlada.«. Tretji odstavek se črta.

Razlaga

Z amandmaji k 12. členu se upošteva večina pripomb ZPS DZ. Bolj natančno se določi postopek ugotavljanja nastanka in prenehanja izjemnih okoliščin.

Vsebina

V 4. členu se besedo »države« nadomesti z besedama »sektorja država«, besedi »rast BDP« pa se nadomesti z besedama »makroekonomsko stabilnost«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se upošteva pripomba ZPS DZ in širi definicijo tveganj, ki jih je potrebno upoštevati pri proračunskem načrtovanju. Makroekonomska stabilnost vključuje namreč tako uravnavanje ekonomske aktivnosti kot tudi cenovno stabilnost.

Vsebina

V 4. točki 2. člena se besedi »s predpisom« nadomestita z besedama »z uredbo«. V 7. točki se besedilo »dejanski presežek prihodkov nad izdatki ali presežek izdatkov nad prihodki sektorja država, prilagojen« nadomesti z besedilom »dejanska razlika med prihodki in izdatki sektorja država v posameznem letu, prilagojena«, za besedo »ukrepov« pa se doda vejico in besedilo »opredeljenih v Paktu za stabilnost in rast«. 8. točka se spremeni tako, da se glasi: »»ciljni saldo sektorja država« je načrtovana razlika med prihodki in izdatki sektorja država«. 9. točka se spremeni tako, da se glasi: »»srednjeročni fiskalni cilj« je ciljni srednjeročni strukturni saldo sektorja država, določen v skladu s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi ter pravili in akti, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah Evropske unije«. 10. točka se črta. Dosedanja 11. točka postane 10. točka. V dosedanji 12. točki, ki postane 11. točka, se za besedo »politik« črta vejica in doda besedo »in«, za besedo »primanjkljajem« pa se črta vejica in besedilo »ter Amsterdamska resolucija Evropskega sveta o Paktu za stabilnost in rast z dne 17. junija 1997«. Za besedilom 11. točke se dodata novi 12. in 13. točka, ki se glasita: »12. »Proizvodna vrzel« je razlika med dejanskim in potencialnim BDP nekega leta v odstotkih potencialnega BDP, kot to opredeljuje Pakt za stabilnost in rast. 13. »Elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel« je občutljivost salda sektorja država na gospodarski cikel, kot to opredeljuje Pakt za stabilnost in rast.«

Razlaga

S predlaganim amandmajem se upošteva večina pripomb ZPS DZ. V 4. točki se bolj jasno zapiše, da razvrstitev institucionalnih enot v sektorja država ureja Uredba o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (sprejeta na podlagi Zakona o državni statistiki), ki dopolnjuje uredbo Evropske unije o metodologiji ESA. V 7. točki se določi, da se pri izračunu strukturnega salda sektorja država ne upoštevajo zgolj tisti enkratni oziroma začasni ukrepi, ki so kot enkratni oziroma začasni opredeljeni na podlagi določb Pakta za stabilnost in rast, tj. skladno z oceno Evropske komisije. V 7. in 8. točki se tudi enoznačno opredeli saldo sektorja država kot razlika med prihodki in izdatki sektorja država. V primeru da je razlika negativno število, saj so prihodki manjši od izdatkov, govorimo o primanjkljaju, v primeru pa ko so prihodki večji od izdatkov in je razlika pozitivno število, pa govorimo o presežku. V 9. točki se popravi opredelitev srednjeročnega fiskalnega cilja. 10. točko se črta, saj se Program stabilnosti opredeli v 6. členu. V novi 11. točki se v dogovoru z Evropsko komisijo definicija Pakta za stabilnost in rast prilagodi običajnemu razumevanju te definicije na ravni EU. Na koncu se dodata še novi 12. in 13. točka, ki opredeljujeta pojma proizvodna vrzel in elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel.

Vsebina

Člen se spremeni tako, da se glasi: »5. člen (poraba presežkov proračunov) (1) Presežki, ki jih posamezna institucionalna enota sektorja država ustvari v posameznem letu, se zbirajo na ločenem računu. (2) Če je institucionalna enota sektorja država zadolžena, se presežki iz prejšnjega odstavka lahko uporabijo le za odplačevanje glavnic njenega dolga. (3) Če institucionalna enota sektorja država nima dolgov, se ustvarjeni presežki iz prvega odstavka tega člena uporabijo za financiranje primanjkljajev v obdobjih podpotencialne ravni BDP, za financiranje izpada prihodkov oziroma povečanja izdatkov zaradi okoliščin iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ali za financiranje investicij v naslednjih letih. (4) Ne glede na drugi ali tretji odstavek se lahko ustvarjeni presežki iz prvega odstavka tega člena, ob predhodnem soglasju ustanovitelja posamezne institucionalne enote sektorja država, izjemoma uporabijo tudi za povečanje premoženja te institucionalne enote. (5) Ne glede na drugi, tretji ali četrti odstavek tega člena, lahko, po postopku in v primerih, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne finance, ustanovitelj institucionalne enote sektorja država zahteva vplačilo presežkov javnih prihodkov nad javnimi izdatki v proračun ustanovitelja.«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se bolj natančno določa način porabe presežkov posamezne institucionalne enote sektorja država. Izhodišče je, da institucionalne enote sektorja država presežke zbirajo na ločenem računu, kar ureja prvi odstavek. Drugi odstavek ureja uporabo presežkov institucionalnih enot sektorja država, ki so zadolžene. Te enote lahko nakopičene presežke praviloma porabijo za odplačevanje dolgov. Tretji odstavek ureja porabo presežkov institucionalnih enot sektorja država, ki ni niso zadolžene. Te lahko presežke porabijo za financiranje primanjkljajev v obdobjih podpotencialne ravni BDP ali v času izjemnih okoliščin ali pa za financiranje investicij v prihodnih letih. Četrti odstavek določa izjemo, da lahko tako zadolžene kot nezadolžene institucionalne enote presežke prihodkov nad izdatki s soglasjem ustanovitelja uporabijo tudi za povečanje njihovega premoženja. Z zadnjim odstavkom se dodaja možnost, da lahko ustanovitelj institucionalne enote sektorja država izjemoma zahteva tudi vplačilo presežkov javnih prihodkov nad javnimi izdatki v proračun ustanovitelja, če tako omogočajo javnofinančni predpisi. Z zakonom, ki ureja javne finance, bo treba določiti primere in pogoje, pod katerimi bi ta ukrep lahko prišel v poštev. Namenjen je le tistim primerom, ko se posamezne institucionalne enote sektorja država financirajo iz javnih sredstev, pa dodeljenih sredstev v določenem obdobju ne porabijo za izvajanje dogovorjenega programa. Določeni bodo lahko tudi primeri, kot na primer Demografski sklad, ko tega ukrepa ne bo mogoče uporabiti.

Vsebina

Člen se spremeni tako, da se glasi: »3. člen (izvajanje srednjeročne uravnoteženosti) (1) Prihodki in izdatki proračunov države so srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, če strukturni saldo sektorja država v posameznem letu ni nižji od minimalne vrednosti, določene v ratificirani mednarodni pogodbi, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, v srednjeročnem obdobju pa je najmanj izravnan ali je v presežku. (2) Srednjeročno uravnoteženost iz prejšnjega odstavka se zagotavlja tako, da se ob upoštevanju predvidenega obsega prihodkov načrtovani obseg izdatkov sektorja država navzgor omeji na raven, s katero se zagotovi upoštevanje pravila iz prejšnjega odstavka. (3) Zgornjo mejo obsega izdatkov sektorja država v posameznem letu, v katerem je raven BDP pod potencialno, se izračuna tako, da se predviden obseg prihodkov sektorja država zmanjša za napovedani obseg potencialnega BDP, pomnožen s faktorjem, ki odraža najnižji dovoljeni strukturni saldo sektorja država glede na določbe ratificirane mednarodne pogodbe, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, in stanje gospodarstva v ciklu, oziroma matematično na naslednji način: E ≤ R- k*Y P E = Načrtovani izdatki sektorja država R = Predvideni prihodki sektorja država k = Faktor, ki odraža najnižji dovoljeni strukturni saldo sektorja država glede na določbe ratificirane mednarodne pogodbe, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, in stanje gospodarstva v ciklu Y P = Napovedani obseg potencialnega BDP mSS = Faktor, ki odraža najnižji dovoljeni strukturni saldo v % BDP = Elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel OG = Proizvodna vrzel. (4) Zgornjo mejo obsega izdatkov sektorja država v posameznem letu, v katerem je raven BDP nad potencialno, se izračuna tako, da se predviden obseg prihodkov sektorja država zmanjša za napovedani obseg potencialnega BDP, pomnožen s faktorjem, ki odraža stanje gospodarstva v poslovnem ciklu, oziroma matematično na naslednji način: E ≤ R- m*Y P E = Načrtovani izdatki sektorja država R = Predvideni prihodki sektorja država m = Faktor, ki odraža stanje gospodarstva v poslovnem ciklu Y P = Napovedani obseg potencialnega BDP = Elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel OG = Proizvodna vrzel. (5) Načrtovan obseg izdatkov iz drugega odstavka tega člena, ki ne sme presegati zgornje meje obsega izdatkov, izračunane v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena, ne vsebuje izdatkov, ki imajo skladno z oceno Evropske komisije naravo začasnih oziroma enkratnih izdatkov, opredeljenih v Paktu za stabilnost in rast. (6) Če se spremeni Pakt za stabilnost in rast ali Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) ratificira spremembo mednarodne pogodbe, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, se ustrezno spremeni tudi način izračuna zgornje meje obsega izdatkov sektorja država iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.«

Razlaga

S predlaganim amandmajem k naslovu se upošteva pripomba ZPS DZ. S predlaganim amandmajem k prvemu odstavku se na bolj jasen način določa fiskalno pravilo, da se zagotovi skladnost z načelom iz 148. člena Ustave RS, ki zahteva, da so prihodki in izdatki proračunov države v srednjeročnem obdobju uravnoteženi brez zadolževanja. Izhodišče je, da mora biti strukturni saldo sektorja država v posameznem letu višji od ali vsaj enak -0,5 % BDP, kot minimalno vrednost strukturnega salda za države s dolgom, ki je višji od 60 % BDP, trenutno opredeljuje mednarodna Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, oziroma -1 % za države z dolgom, ki je precej nižji od 60 % BDP in je tveganje v smislu dolgoročne vzdržnost javnih financ majhno, kar presoja Evropska komisija. To pomeni, da so dopustne vrednosti strukturnega salda sektorja države določene v razponu, ki navzgor ni omejen, navzdol pa je omejen s strukturnim deficitom v višini 0,5 % oziroma 1 % BDP. Če je torej strukturni saldo sektorja države negativen, strukturni deficit sektorja države v posameznem letu ne sme biti višji od 0,5 % oziroma 1 % BDP, če pa je strukturni saldo pozitiven, strukturni presežek vrednostno ni omejen. V srednjeročnem obdobju pa je potrebno zagotoviti, da je strukturni saldo najmanj enak nič ali pozitiven, kar je skladno z določilom Ustave RS, ki govori o srednjeročni uravnoteženosti brez zadolževanja. To pomeni, da znotraj srednjeročnega obdobja v posameznem letu lahko pride do negativnega strukturnega salda, t.j. strukturnega deficita do največ 0,5 % BDP oziroma 1 % BDP, v srednjeročnem obdobju pa je skladno z določili ustave potrebno zagotoviti, da tekoča javnofinančna poraba ne ustvari dolga. S predlaganim amandmajem se dodajajo tudi nov tretji, četrti, peti in šesti odstavek. Tretji odstavek določa izračunavanje zgornje meje obsega izdatkov brez enkratnih oziroma začasnih izdatkov sektorja država v posameznem letu, ko je raven BDP pod potencialno, Slovenija pa ni v obdobju prilagajanja srednjeročnemu fiskalnemu cilju in ni izrednih okoliščin. Če bi že bili znotraj srednjeročnega obdobja in ne bi bilo izjemnih okoliščin, bi zgornja meja obsega izdatkov sektorja država, izračunana na podlagi navedene formule, v letu 2012 znašala 16,8 milijarde evrov (dejanski obseg izdatkov 2012: 17,3 milijarde evrov), v letu 2013 17,3 milijarde evrov (dejanski obseg izdatkov 2013: 17,9 milijarde evrov), v letu 2014 17,4 milijarde evrov (dejanski obseg izdatkov 2014: 18,0 milijarde evrov) in v letu 2015 17,4 milijarde evrov (predviden obseg izdatkov 2015: 18,0 milijarde evrov). V časih ko je raven BDP nad potencialno, pa se zgornjo mejo obsega izdatkov brez enkratnih in začasnih izdatkov skladno s četrtim odstavkom izračuna na način, ki zagotavlja, da je strukturni saldo sektorja država najmanj izravnan oziroma je v presežku. Peti odstavek določa, da se v načrtovan obseg izdatkov, ki mora biti skladen z omejitvijo, ki izhaja iz zgornje meje obsega izdatkov, ne šteje izdatkov, ki imajo naravo enkratnih in začasnih izdatkov skladno s Paktom za stabilnost in rast, če takšno naravo izdatkov ugotovi tudi Evropska komisija. Šesti odstavek določa, da se v primeru nadaljnjih sprememb Pakta za stabilnost in rast ali Fiskalnega pakta, t.j. Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, ustrezno spremenita tudi formuli izračunavanja zgornje meje obsega izdatkov sektorja država iz tretjega in četrtega odstavka tega člena. V nasprotnem primeru bi brez spremembe tega zakona veljale nespremenjene neenačbe za izračun zgornje meje obsega izdatkov kljub spremembi Pakta za stabilnost in rast ali Fiskalnega pakta.

Vsebina

Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Fiskalni svet ima tri člane, ki jih na predlog vlade imenuje državni zbor.« Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Funkcija člana Fiskalnega sveta ni združljiva z opravljanjem druge javne funkcije in dejavnostjo upravljanja, nadzora ali zastopanja neposrednega ali posrednega uporabnika proračunov sektorja država.«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »( 3) Za člane Fiskalnega sveta se imenujejo strokovnjaki s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije, pri čemer mora biti vsaj eden strokovnjak s področja makroekonomije, vsaj eden pa s področja javnih financ. Kot strokovnjak s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije se šteje oseba z najmanj univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in najmanj desetimi leti delovnih izkušenj na svojem strokovnem področju, pri čemer se ocenjujejo tudi poslovna uspešnost, uspešnost na dosedanjih delovnih mestih in ugled.« V 6. točki petega odstavka se beseda »funkcije« nadomesti z besedo »funkcij«. V šestem odstavku se besedilo »organ, ki je člana predlagal« nadomesti z besedo »vlado«.

Razlaga

Z amandmajem k prvemu odstavku se spreminja predlagatelj. Z amandmajem k drugemu odstavku se popravlja določba o nezdružljivosti funkcije iz drugega odstavka, tako da se za člane Fiskalnega sveta ureja to vprašanje drugače, kot je urejeno v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Z amandmajem k tretjemu odstavku se spreminjajo pogoji glede izobrazbe članov fiskalnega sveta. Potrebno je namreč zagotoviti, da je vsaj en član fiskalnega sveta strokovnjak s področja javnih financ in vsaj eden s področja makroekonomije.

Vsebina

Člen se spremeni tako, da se glasi: »16. člen (sprejem prvega okvira in sredstva za delo Fiskalnega sveta v letu 2015) (1) Prvi predlog okvira, skupaj z osnutkom Programa stabilnosti, vlada posreduje državnemu zboru in Fiskalnemu svetu najmanj dvajset dni pred rokom za posredovanje Programa stabilnosti Evropski komisiji v letu 2016. (2) V letu 2015 se sredstva za delo Fiskalnega sveta zagotovijo v Proračunu Republike Slovenije.«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se upoštevajo pripombe ZPS DZ. Določi se, kdaj vlada prvič predlaga okvir v sprejem državnemu zboru. Hkrati se določi, da se sredstva za delo Fiskalnega sveta v letu 2015 zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Sredstva se bodo zagotovila iz rezerve

Vsebina

Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Fiskalni svet je samostojen in neodvisen državni organ, ki pripravlja in javno objavlja ocene, ki lahko vključujejo tudi priporočila, v zvezi s skladnostjo javnofinančne politike s fiskalnimi pravili, ki so določena v tem zakonu, predpisih, ki urejajo javne finance, ali predpisih Evropske unije, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah.«. V drugem odstavku se v 1. točki besedilo »vzdržnost javnofinančne politike« nadomesti z besedilom »vzdržnost in skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili«. V 4. točki se črta besedilo »preteklega leta«. V 5. točki se za besedo »ustreznost« doda besedilo »predloga spremembe okvira in predloga«, število »11.« pa se nadomesti z besedilom »drugega odstavka 11. in drugega odstavka 13.a«. V 6. točki se število »11.« nadomesti z besedilom »prvega in drugega odstavka 11. in prvega in drugega odstavka 13.a«. Točko 7. se spremeni tako, da se glasi: »ocenjuje, ali so nastale okoliščine iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ter ali so okoliščine iz prvega odstavka 12. člena tega zakona prenehale,«. Za 7. točko se doda nova 8. točka, ki se glasi: »ocenjuje ustreznost predloga spremembe okvira iz drugega odstavka 13. člena tega zakona glede na naravo okoliščin iz prvega odstavka 12. člena tega zakona,«. V dosedanji 8. točki, ki postane 9. točka, se besedilo »če tako določa ta oziroma drug zakon ali predpis Evropske unije« nadomesti z besedilom »potrebne za izvajanje njegovih pristojnosti«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Fiskalni svet ocene iz prejšnjega odstavka pripravi in posreduje vladi ter državnemu zboru: 1. glede 1. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi osnutka Programa stabilnosti v seznanitev in predloga okvira iz drugega odstavka prejšnjega člena v sprejem državnemu zboru, 2. glede 2. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi predloga državnega proračuna ali sprememb oziroma rebalansa državnega proračuna v sprejem državnemu zboru, 3. glede 4. točke prejšnjega odstavka – na podlagi konsolidiranih bilanc sektorja država, ki mu jih posreduje ministrstvo, pristojno za finance, do 30. junija tekočega leta za preteklo leto, 4. glede 5. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi predloga spremembe okvira in predloga programa ukrepov iz drugega odstavka 11. in drugega odstavka 13.a člena tega zakona v sprejem državnemu zboru, 5. glede 8. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi predloga spremembe okvira iz drugega odstavka 13. člena tega zakona v sprejem državnemu zboru, 6. glede 3., 6., 7. in 9. točke prejšnjega odstavka – na podlagi zaprosila državnega zbora, vlade ali po lastni presoji .«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Vlada na podlagi ocene Fiskalnega sveta pripravi pisno obrazloženo stališče do ocene Fiskalnega sveta in ga posreduje državnemu zboru. Državni zbor lahko naloži vladi, da na podlagi ocene Fiskalnega sveta pripravi spremembe predlaganega akta ali dodatne ukrepe.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Podrobneje se delovanje Fiskalnega sveta uredi v zakonu, ki ureja javne finance.«

Razlaga

S predlaganim amandmajem se upoštevajo pripombe ZPS DZ. V prvem odstavku se bolj natančno določi vloga priporočil Fiskalnega sveta in katera so tista fiskalna pravila, katerih spoštovanje preverja Fiskalni svet. V drugem odstavku se besedilo 1. in 4. točke spremeni z namenom, da se omogoči Fiskalnemu svetu, da ugotavlja skladnost proračunov s fiskalnimi pravili, vključno s pravilom, ki je glede na ustavno določbo bolj podrobneje urejeno v tem zakonu, v celotnem srednjeročnem obdobju, in ne zgolj za preteklo leto. Zaradi sprememb v 11. in 12. členu in zaradi novega 13.a člena se ustrezno prilagodijo točke 5., 6. in 7. V drugi odstavek se dodaja tudi novo 8. točko, ki določa nalogo Fiskalnega sveta v povezavi s 13. členom. V prejšnji 8. točki drugega odstavka se bolj podrobno določa, katere so tiste druge naloge, ki jih še opravlja Fiskalni svet. V tretjem odstavku se določa, da Fiskalni svet ocene posreduje tako vladi kot državnemu zboru, ter se skladno s spremembami v drugem odstavku dodaja novo 5. točko. Spremeni se tudi zadnji del četrtega odstavka, ki določa, da državni zbor lahko naloži vladi, da na podlagi ocene Fiskalnega sveta pripravi spremembe predlaganega akta ali dodatne ukrepe. Doda se tudi nov zadnji odstavek, na podlagi katerega se bo delovanje Fiskalnega sveta podrobneje uredilo v zakonu, ki ureja javne finance (npr. roki za predložitev ocen Fiskalnega sveta).

Vsebina

Za besedo »veljati« se doda besedilo »oddelek 10.a Fiskalni svet in«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se upošteva pripomba ZPS DZ.

Vsebina

Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi: »13.a člen (popravljalni mehanizem po prenehanju izjemnih okoliščin) (1) Ko vlada na podlagi ocene Fiskalnega sveta ugotovi, da so prenehale okoliščine iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in da je strukturni saldo sektorja država nižji od minimalne vrednosti, določene v prvem odstavku 3. člena tega zakona, minister, pristojen za finance, uporabi ukrepe, ki so določeni v zakonu, ki ureja javne finance, z namenom srednjeročnega uravnoteženja javnih financ. (2) Če se z ukrepi iz prejšnjega odstavka ne zagotovi, da je strukturni saldo sektorja država najmanj enak minimalni vrednosti iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, najpozneje v roku treh mesecev od ugotovitve vlade iz prejšnjega odstavka državnemu zboru predloži v sprejem predlog spremembe okvira in predlog programa ukrepov, s katerimi se bo ponovno zagotovilo spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti. Obenem vlada oba predloga iz prejšnjega stavka posreduje tudi Fiskalnemu svetu. «.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se upoštevajo pripombe ZPS DZ. V novem členu se tako bolj natančno določi popravljalni mehanizem, ko se po prenehanju izjemnih okoliščin ugotovi neskladje z minimalno vrednostjo strukturnega salda.

Vsebina

Člen se spremeni tako, da se glasi: »6. člen (okvir za pripravo proračunov) (1) Okvir za pripravo proračunov sektorja država (v nadaljnjem besedilu: okvir) je akt, v katerem se v skladu s 3. členom tega zakona za posamezna leta določi ciljni saldo sektorja država in najvišji obseg izdatkov sektorja država. Okvir sprejme državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) vsako leto za najmanj tri prihodnja leta. (2) Vlada predlog okvira posreduje državnemu zboru in Fiskalnemu svetu najkasneje dvajset dni pred rokom za posredovanje Programa stabilnosti Evropski komisiji skupaj z osnutkom Programa stabilnosti. Program stabilnosti je akt, ki vsebuje opis politike in ukrepov za doseganje ciljev iz prvega in tretjega odstavka tega člena in določa tudi srednjeročni fiskalni cilj. Državni zbor sprejme okvir najkasneje pet dni pred rokom, določenim za posredovanje Programa stabilnosti Evropski komisiji. (3) V okviru se za posamezna leta določi tudi: - ciljni saldo ter najvišji obseg izdatkov za državni proračun, - ciljni skupni saldo in najvišji skupni obseg izdatkov občinskih proračunov, - najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno, - najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno. (4) Po sprejemu okvira vlada sprejme Program stabilnosti, ki mora biti skladen z okvirom, in ga posreduje Evropski komisiji. (5) Če državni zbor ne sprejme okvira v roku iz drugega odstavka tega člena, sprejme vlada Program stabilnosti, ki je skladen z zadnjim sprejetim okvirom. Če zadnji sprejeti okvir ne določa ciljev iz prvega in tretjega odstavka tega člena za leta, na katera bi se moral nanašati Program stabilnosti, jih določi vlada v skladu s 3. členom tega zakona. (6) Če vlada do 15. septembra tekočega leta ugotovi, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bil sprejet okvir, državnemu zboru in Fiskalnemu svetu ob posredovanju predloga državnega proračuna ali njegovih sprememb posreduje v sprejem tudi predlog spremembe okvira. Državni zbor spremembo okvira sprejme ob sprejemu državnega proračuna ali njegovih sprememb. (7) Način upoštevanja ciljev, določenih v okviru, v vseh fazah načrtovanja proračunov sektorja država, se podrobneje uredi v predpisih, ki urejajo javne finance.«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se upoštevajo pripombe ZPS DZ. Prejšnji prvi odstavek, ki je časovno umeščen po sprejetju okvira, se umesti na konec člena in se dopolni z določbo, da bo postopek načrtovanja proračunov države podrobneje urejen v zakonih, ki urejajo javne finance. Prejšnji drugi odstavek se razdeli v več odstavkov. Hkrati se bolj natančno določi postopek sprejema okvira za pripravo proračunov sektorja država in njegovih sprememb. Okvir Državni zbor sprejme enkrat letno preden vlada Evropski komisiji posreduje Program stabilnosti. Sicer pa lahko vlada zaradi spremenjenih okoliščin ob predložitvi proračuna Republike Slovenije ali njegovih sprememb, sprožitve popravljalnega mehanizma ali nastopa oziroma prenehanja izjemnih okoliščin predlaga spremembo okvira, kjer gre formalno zgolj za spremembo obstoječega akta, pri čemer pa hkrati s spremembo okvira ni potrebno pripraviti novega Programa stabilnosti, saj so ukrepi za dosego okvira opredeljeni v spremljajočih dokumentih (npr. predlog proračuna ali njegovih sprememb ali pa program ukrepov v okviru popravljalnega mehanizma). Med spremembo okoliščin štejemo poslabšanje ali izboljšanje razmer v gospodarstvu kot tudi druge okoliščine, kot npr. odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije z vplivom na javne finance. Določi se tudi, kaj se zgodi, če Državni zbor pravočasno, torej pet dni pred 30. aprilom, kot izhaja iz Pakta za stabilnost in rast, ne sprejme okvira in če zadnji sprejeti okvir ne vsebuje javnofinančnih ciljev za vsa prihodnja leta, ki morajo biti vključena v Program stabilnosti. Hkrati se v postopek umesti tudi vlogo Fiskalnega sveta, kateremu vlada istočasno kot Državnemu zboru pošlje predlog okvira in osnutek Programa stabilnosti. V tretjem odstavku se bolj jasno zapiše, da so tudi ciljni saldi in najvišji obsegi izdatkov za državni proračun, skupaj za občinske proračune, pokojninsko in zdravstveno blagajno sestavni del okvira, ki ga za najmanj tri prihodnja leta sprejme državni zbor.

Vsebina

Prvi in drugi odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(1) Če Fiskalni svet ugotovi odstopanja javnofinančne politike od zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ, kot je določena v 148. členu Ustave, o čemer sestavi pisno poročilo, ki ga pošlje vladi in državnemu zboru ali če Republika Slovenija prejme priporočilo oziroma poziv Sveta zaradi odstopanja od določb Pakta za stabilnost in rast, minister, pristojen za finance, z ukrepi, ki so določeni v zakonu, ki ureja javne finance, za namen uravnoteženja javnih financ, podrobneje določi način izvrševanja državnega proračuna. (2) Če se z ukrepi iz prejšnjega odstavka ne zagotovi spoštovanja srednjeročne uravnoteženosti, vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, najpozneje v roku treh mesecev po prejemu poročila Fiskalnega sveta ali prejemu priporočila oziroma poziva Sveta pripravi in državnemu zboru predloži v sprejem predlog spremembe okvira in predlog programa ukrepov, s katerimi se bo ponovno zagotovilo spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti. Obenem vlada oba predloga iz prejšnjega stavka posreduje tudi Fiskalnemu svetu. Priprava programa ukrepov, s katerim se ponovno zagotovi spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti, se šteje za tekoči posel vlade.«

Razlaga

Predlagamo, da se popravljalni mehanizem sproži tudi v primeru, če Fiskalni svet ugotovi odstopanja ekonomske politike od zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ, kot je določena v 148. členu Ustave.

Vsebina

Četrti, peti in šesti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo: "(4) V letu nadpotencialne ravni BDP je raven izdatkov sektorja država navzgor omejena s predvidenim dejanskim obsegom prihodkov, pomnoženim s količnikom trendnega in dejanskega BDP. Trendna raven BDP je ocenjena realna raven BDP, ki se izračuna z uporabo logaritmiranja in metodo glajenja, s katero se izločijo največja odstopanja. Trendna raven BDP se izračuna kot povprečje petnajstletnega doseženega realnega BDP, preračunanega v stalne cene, pri čemer se upoštevajo uradni podatki Evropske komisije, in napovedi realnega BDP za tekoče leto in naslednji dve leti, kot izhajajo iz napovedi Evropske komisije. (5) Če vlada oceni, da je zaradi posebnosti gospodarskega cikla treba zagotoviti večjo odzivnost fiskalne politike, lahko predlaga državnemu zboru višjo stopnjo odzivnosti glede na gospodarsko aktivnost. Predlog mora utemeljiti z ustrezno strukturo izdatkov v smislu zagotavljanja rasti bruto domačega proizvoda in javnofinančne konsolidacije. (6) Utemeljitev vlade iz prejšnjega odstavka mora predhodno potrditi Fiskalni svet."

Razlaga

Z amandmajem predlagamo restriktivnejšo trošenje države v času gospodarske rasti – predvsem, ko je gospodarska rast nadpovprečna. Z navedenim amandmajem bo zagotovljeno, da bodo v obdobju konjunkture večje in strožje omejitve na področju odhodkov, z namenom, da bo država v večjem obsegu zmanjšala zadolžitev. S tem se ohranja fleksibilnost na področju odhodkov v času recesije, medtem, ko v konjunkturi takšna fleksibilnost ni potrebna, s čimer se dolg države v konjunkturi dejansko zmanjša. Hkrati se omogoča zagotovitev večje odzivnosti fiskalne politike, če je to potrebno zaradi posebnosti gospodarskega cikla. Poudariti velja tudi, da je švicarska formula, ki jo predlagamo že preizkušena v praksi, medtem, ko je predlagani vladni koncept nepreizkušen, s čimer so vprašljivi tudi rezultati oziroma učinki, ki jih bo dajal v praksi. S predlagano spremembo petega odstavka se črta tudi določba, da zgornja meja obsega izdatkov ne vsebuje izdatkov, ki imajo skladno z oceno Evropske komisije naravo začasnih oziroma enkratnih izdatkov, opredeljenih v Paktu za stabilnost in rast.

Vsebina

Prvi odstavek se spremeni, tako da se glasi: »(1) Fiskalni svet ima pet članov, ki jih imenuje državni zbor. Predsednika imenuje na predlog Predsednika Republike Slovenije (v nadaljevanju besedila: predsednik republike), enega člana na predlog vlade, enega člana na predlog Banke Slovenije, enega člana na predlog predstavnikov delojemalcev v Ekonomsko-socialnem svetu (v nadaljevanju predstavniki delojemalcev) in enega člana na predlog Državnega sveta Republike Slovenije (v nadaljevanju državnega sveta).« Tretji odstavek se spremeni, tako da se glasi: »(3) Za člane Fiskalnega sveta se lahko imenujejo strokovnjaki s področja ekonomije. Kot strokovnjak s področja ekonomije se šteje oseba z najmanj drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in najmanj petimi leti delovnih izkušenj na področju financ ali makro ekonomije.«

Razlaga

Fiskalni svet bo imel izjemno pomembno vlogo pri vodenju fiskalne politike, ki ni primerljiva s funkcijami dosedanjih fiskalnih svetov. Zato je pomembno, da so v njem zastopani strokovnjaki različnih znanstvenih paradigem in da se zagotovi maksimalna demokratičnost izbirnega postopka. Z amandmajem zato predlagamo prilagojen prvotni predlog vlade, tako da se svet razširi na pet članov, možnost predlaganja kandidatov za člane fiskalnega sveta pa poleg organov politične in monetarne oblasti dobijo tudi družbene skupine, ki jih njegove odločitve najbolj zadevajo, namreč zaposleni v javnem in zasebnem sektorju. Zato predlagamo rešitev, da kandidate za dodatna dva člana fiskalnega sveta predlagajo predstavniki delojemalcev v Ekonomsko-socialnem svetu, tj. predstavniki reprezentativnih sindikalnih zvez in pa državni svet kot organ zastopništva interesnih skupin v državi, ki ni vpleten v strankarsko politiko. V tretjem odstavku predlagamo širšo opredelitev strokovnega profila članov fiskalnega sveta in skrajšanje zahtevanih delovnih izkušenj z desetih na osem let. S tem se zagotovi fiskalnemu svetu širina teoretskih pristopov in svetovnih nazorov, sodelovanje pa se omogoči tudi mlajšim strokovnjakom. Nabor primernih kandidatov je namreč zelo ozek že zato, ker se za predsednika fiskalnega sveta predvideva najmanj 50-odstotna zaposlitev, za člane pa do 50-odstotna zaposlitev. Izbrani kandidati se morajo tako praktično odpovedati delu na drugem delovnem mestu, hkrati pa njihova funkcija v fiskalnem svetu praviloma ne more biti njihova primarna zaposlitev.

Vsebina

V prvem odstavku se za 2. točko se doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. če bi upoštevanje načela srednjeročne vzdržnosti ogrozilo izvrševanje obveznosti, ki izhajajo iz 2. člena Ustave Republike Slovenije,«

Razlaga

S predlagano novo 3. točko bi v zakon vgradili dodatno varovalko za izvrševanje obveznosti iz naslova socialnega varstva, zdravstvenega varstva in pokojninskega varstva, ki izhajajo iz 2. člena Ustave RS. Zakon v sedanji obliki ne razlikuje med vrstami izdatkov sektorja države, ampak predpostavlja, da se v okoliščinah, ko je omogočeno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti, povečajo vsi javnofinančni izdatki. S predlagano tretjo točko se državnemu zboru in vladi omogoči, da sicer dopustita povečanje izdatkov in odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti, vendar le zaradi povečanja najnujnejših, tj. socialnih izdatkov.

Vsebina

Prvi odstavek se spremeni, tako da se glasi: »(1) Predsednik republike, vlada, Banka Slovenije, predstavniki delodajalcev in državni svet objavijo razpis za izbiro kandidatov za člane Fiskalnega sveta najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.«

Razlaga

Z amandmajem se določbe o izbiri članov Fiskalnega sveta prilagodijo predlaganim spremembam 8. člena, tako da se nanašajo na vse kvalificirane predlagatelje članov fiskalnega sveta, torej ne le na vlado, ampak tudi na predsednika Republike, Banko Slovenije, delojemalcev v Ekonomsko-socialnem svetu in na državni svet. Podaljša se čas za začetek postopka za predlaganje kandidatov. Glede na to, da gre za popolnoma nov postopek, je rok 15 dni prekratek, zato se podaljša na 60 dni.

Vsebina

Peti odstavek se spremeni, tako da se glasi: »(5) Predsednik Fiskalnega sveta je v Fiskalnem svetu zaposlen najmanj za 50 odstotkov polnega delovnega časa. Člani Fiskalnega sveta so lahko pri Fiskalnem svetu zaposleni za največ 50 odstotkov polnega delovnega časa.«

Razlaga

Z amandmajem se slovnično število prilagodi razširitvi fiskalnega sveta, predlagano v amandmaju k 8. členu, tako da se določila o zaposlitvi nanašajo na štiri, namesto na dva člana sveta.

Vsebina

Prvi odstavek se spremeni, tako da se glasi: »(1) Prvi predlog okvira, skupaj z osnutkom Programa stabilnosti, vlada posreduje državnemu zboru in Fiskalnemu svetu najmanj 60 dni pred rokom za posredovanje predloga proračunov za leti 2018 in 2019 državnemu zboru.«

Razlaga

Zmanjševanje javnih izdatkov ne vpliva le na storitve države v najširšem smislu in prejemke ljudi iz državnega proračuna in socialnih blagajn, ampak hkrati zmanjšuje potencialni bruto domači proizvod in zaposlenost v tržnem sektorju. S tem se seveda zmanjšajo tudi prihodki v proračun in socialne blagajne in povečajo socialni izdatki. Ta učinek je še toliko večji v razmerah krhkega gospodarskega okrevanja, kakršnim smo priča v Sloveniji in EU nasploh. Stopnja brezposelnosti je še vedno zelo visoka, stopnja revščine narašča, kreditno napajanje gospodarstva je nezadostno, proces prestrukturiranja počasen. Izvozno povpraševanje je solidno, a se lahko zaradi zaostrenih razmer v Vzhodni Evropi naglo zmanjša. Rast je torej v veliki meri odvisna od izdatkov države in potrošnje zaposlenih, tudi zaposlenih v javnem sektorju. Skladno s 14. členom predlaganega zakona je v obdobju približevanja srednjeročnemu fiskalnemu cilju predvideno zmanjševanje strukturnega deficita po 0,5 odstotne točke BDP letno, kar glede na ocenjeni BDP v letu 2014 znaša približno 186 mio EUR. Ker bi tako veliko zniževanje izdatkov resno ogrozilo gospodarsko okrevanje, je smiselno zadržati začetek približevanja fiskalnemu cilju do priprave naslednjega dveletnega proračuna.

Vsebina

9. člen se spremeni, tako da se glasi: »9. člen (izbirni postopek članov Fiskalnega sveta) (1) Predsednik Fiskalnega sveta pol leta pred iztekom mandata članov Fiskalnega sveta o tem obvesti predsednika republike, vlado, Banko Slovenije, predstavnike delojemalcev in državni svet. (2) Po prejemu obvestila glede izteka mandata ali po prejemu obvestila, da predlagani kandidat za predsednika ali člana Fiskalnega sveta ni dobil potrebne večine poslanskih glasov ali je bil predčasno razrešen, predsednik republike, vlada, Banka Slovenije, predstavniki delojemalcev oziroma državni svet brez odlašanja objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije pozive za prijavljanje možnih kandidatov. (3) Prijavo možnega kandidata za predsednika se pošlje predsedniku republike, prijavo za možnega kandidata za člana pa se pošlje Banki Slovenije, predstavnikom delojemalcev, vladi oziroma državnemu svetu, v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni po objavi poziva, v primeru predčasne razrešitve predsednika ali člana Fiskalnega sveta in v primeru iz 6. odstavka tega člena pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Prijava mora biti obrazložena. Priložena mora biti pisna izjava prijavljenega možnega kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo. (4) Če posameznega kandidata predlaga več predlagateljev iz 8. člena, se šteje, da je tega kandidata predlagal tisti predlagatelj, ki je prvi podal prijavo. Drugi predlagatelj ali predlagatelji predlagajo novega kandidata v 30 dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka. Predlog kandidature mora biti obrazložen. Priložena mora biti pisna izjava kandidata, da sprejema kandidaturo. (5) Državni zbor glasuje o predlaganih kandidatih za člane Fiskalnega sveta v 30 dneh po predložitvi zadnjega predloga. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev. (6) Če predlagani kandidat za člana Fiskalnega sveta ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem takoj obvesti predsednika republike, vlado, Banko Slovenije, predstavnike delojemalcev in državni svet.«

Razlaga

Z amandmajem se določbe o izbiri članov Fiskalnega sveta prilagodijo predlaganim spremembam 8. člena, tako da se nanašajo tudi na predsednika vlade, Banko Slovenije, predstavnike delojemalcev v Ekonomsko-socialnem svetu in na državni svet. Glede na to, da je demokratičnost izbirnega postopka zagotovljena že v fazi predlaganja, se člane sveta imenuje z absolutno, in ne z dvotretjinsko večino.