Vsebina

Črta se prvi odstavek.

Razlaga

Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem k 14. členu, s katerim se ohranja brezplačna pravna pomoč v obliki prvega pravnega nasveta.

Vsebina

Črta se drugi odstavek.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmajem k 14. členu.

Vsebina

5. člen se črta.

Razlaga

Črtanje prvega odstavka je povezano z amandmajem k 14. členu, ki se nanaša na prvi pravni nasvet. Predlaga se tudi črtanje drugega odstavka, s katerim se omejuje dodelitev brezplačne pravne pomoči na največ tri nepravnomočno zaključene zadeve. Glede na to, da institut brezplačne pravne pomoči zagotavlja ustavno določeno učinkovito pravico do sodnega varstva tudi za osebe s slabim premoženjskim stanjem. Kot izhaja iz obrazložitve člena, naj bi bil cilj takšne določbe preprečevanje izrabljanje pravice do brezplačne pravne pomoči za nerazumno pravdanje. Takšna določba, ki omejuje možnost uporabe instituta brezplačne pravne pomoči zgolj na tri primere, je po mnenju predlagateljev amandmajev neprimerna in nerazumna. Veljavni Zakon o brezplačni pravni pomoči namreč v prvem odstavku 24. člena že določa, da se »pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati«. Dodatno omejevanje brezplačne pravne pomoči tako ni potrebno, na kar je opozorila tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora.

Vsebina

14. člen se spremeni tako, da se glasi: »14. člen 25. člen se spremeni tako, da se glasi: »25. člen Za pravi pravni nasvet se šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe. Pravni nasvet iz prejšnjega odstavka se upravičencem lahko posreduje tudi v splošnem upravnem postopku v zadevah zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in socialnega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Upravičencu se dodeli brezplačna pravna pomoč v obliki prvega pravnega nasveta, če njegov povprečni letni dohodek v preteklem letu oziroma v predpreteklem letu, če podatki za preteklo leto še niso na voljo, ne presega višine letne davčne osnove prve stopnje dohodnine, določene z zakonom, ki ureja dohodnino in če v isti zadevi še ni prejel prvega pravnega nasveta. Izpolnjevanje pogojev na hiter način preveri oseba, ki nudi takšno obliko brezplačne pravne pomoči, z vpogledom v odločbo o odmeri dohodnine, zadnji obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali v drugo listino ali odločbo, iz katere so razvidni dohodki prosilca in z vpogledom v centralno evidenco upravičencev do brezplačne pravne pomoči iz tretjega odstavka 52. člena tega zakona. Če oseba, ki nudi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta ugotovi, da prosilec izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, mu takoj nudi tako pomoč in o tem napravi uradni zaznamek v centralni evidenci upravičencev do brezplačne pravne pomoči. Če oseba, ki nudi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta ugotovi, da prosilec ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka, odkloni nudenje take pomoči. Prosilec lahko v tem primeru po predpisanem postopku pri pristojnem organu za BPP zaprosi za dodelitev pravice do brezplačne pravne pomoči. Prosilec ima v isti zadevi pravico samo do enega prvega pravnega nasveta. Podatke o tem, ali je prosilec v isti zadevi že prejel prvi pravni nasvet, pristojni organ za BPP pridobi z vpogledom v centralno evidenco upravičencev do brezplačne pravne pomoči iz tretjega odstavka 52. člena tega zakona. Nudenje prvega pravnega nasveta ne sme trajati več kot pol ure, razen če za daljše trajanje obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti zapletenost in obsežnost zadeve. V tem primeru mora oseba, ki nudi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta, v zapisniku iz 40. člena tega zakona natančno navesti razloge za daljše trajanje.«.«

Razlaga

Osnovni namen instituta brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Učinkovita pravica do sodnega varstva izhaja iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, njeno učinkovito izvajanje pa je socialno šibkim zagotovljeno skozi institut brezplačne pravne pomoči. Ena izmed oblik brezplačne pravne pomoči je tudi prvi pravni nasvet, ki pa se ga s črtanjem 25. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ukinja. Pred novelo zakona iz leta 2008 je bil institut prvega pravnega nasveta za vse upravičence brezplačen in zanj ni bil potreben postopek ugotavljanja pogojev. V okvir prvega pravnega nasveta je skladno s takrat veljavno določbo 25. člena štelo pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe. Prav tako se je lahko prvi pravni nasvet upravičencem posredoval v splošnem upravnem postopku v zadevah zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in socialnega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti. Pri tem pa je imel upravičenec v isti zadevi pravico samo do enega prvega pravnega nasveta. Glej 25. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) Upravičenci do prvega pravnega nasveta so bili državljani Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo, tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene, druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Glej prvi odstavek 25. Člena v povezavi z prvim odstavkom 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) Sprememba ZBPP leta 2008 je bila odziv na Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS o izvrševanju instituta brezplačne pravne pomoči št. 1205/2005-23, z dne 18. 4. 2006, čeprav iz priporočil, ki jih je izdalo Računsko sodišče RS ni izhajalo, da je potrebno ta institut ukiniti pač pa je iz njih izhajalo, da naj se Ministrstvo za pravosodje opredeli glede dostopa do tega instituta in sicer »ali naj bo brezplačna pravna pomoč, tudi prvi pravni nasvet, namenjena le socialno ogroženim ali pa naj imajo pravico do prvega pravnega nasveta vsi«, se je Ministrstvo odločilo, da institut omeji in določilo, da morajo prosilci izpolnjevati finančne pogoje, določene z zakonom. Ta sprememba je tudi razlog za upad števila nudenja tovrstne oblike brezplačne pravne pomoči po letu 2008 in ravno zaradi upada zanimanja za institut prvega pravnega nasveta, se tokrat predlaga njegova ukinitev. Predlagatelj zakona sicer zatrjuje, da se pavice ne ožijo, pač pa se z ukinitvijo prvega pravnega nasveta širi pravno svetovanje, za katerega upravičenci raje zaprosijo. Pri tem pa zanemari dejstvo, da je bistvo prvega pravnega nasveta povsem drugačno ter da bi se morali v časih, ko se vsi varčevalni ukrepi lomijo ravno na plečih najšibkejših, dostopnost do tega instituta razširiti in olajšati, ne pa ga ukinjati. Predlog zakona s katerim se ta institut ukinja tudi ni bil usklajen s strokovno in zainteresirano javnostjo, sprejema pa se po skrajšanem postopku. Predlagatelji amandmaja nasprotujemo ukinitvi prvega pravnega nasveta, hkrati pa predlagamo spremembo samega postopka povezanega z njim. Dejstvo je, da potrebe po pravni pomoči naraščajo, sploh v času, ko narašča število prebivalcev, ki si dragih odvetniških storitev ne morejo privoščiti. Z amandmajem se tako ohranja institut prvega pravnega nasveta, za prvi pravni nasvet pa se še naprej šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe. Prav tako se lahko upravičencem še naprej posreduje tudi v splošnem upravnem postopku v zadevah zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in socialnega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Ker gre za institut, pri katerem je zelo pomembno tudi, da je postopek enostaven in hiter, se z amandmajem določa, da so upravičenci vsi tisti, katerih povprečni letni dohodek ne presega višine letne davčne osnove prve stopnje dohodnine, določene z zakonom, ki ureja dohodnino in če v isti zadevi še ni prejel prvega pravnega nasveta. Prva stopnja dohodnine je skladno z Zakonom o dohodnini določena v višini 7.841 evrov neto, kar znaša približno 650 evrov mesečno. Prav tako se predlaga enostavno preverjanje izpolnjevanja pogojev, saj organ izpolnjevanje pogojev enostavno preveri na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine, posledično pa je upravičenec pomoči deležen takoj. Za prvi pravni nasvet se določa tudi trajanje in sicer ne sme biti daljši od pol ure, razen če zato obstajajo utemeljeni razlogi.

Vsebina

V novem 40. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Zapisnik o prvem pravnem nasvetu se sestavi na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje. Zapisnik se sestavi v treh izvodih. Vse izvode zapisnika mora podpisati upravičenec do brezplačne pravne pomoči. En izvod zapisnika se izroči upravičencu do brezplačne pravne pomoči. V zapisniku o prvem pravnem nasvetu mora biti natančno opisana opravljena storitev, naveden pa mora biti tudi porabljen čas opravljene storitve.« Peti do osmi odstavek postanejo šesti do deveti odstavek.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmajem k 14. členu, s katerim se brezplačna pravna pomoč v obliki prvega pravnega nasveta ne ukinja, pač pa se spreminja le postopek v zvezi s tem institutom. Predlagano besedilo petega odstavka torej ohranja tudi zapisnik o prvem pravnem nasvetu, kot je določen v veljavnem petem odstavku 40. člena zakona.

Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmajem k 14. členu.

Vsebina

Črta se prvi odstavek.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmajem k 14. členu.

Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

Z amandmajem predlagamo, da se ohrani brezplačna pravna pomoč v obliki prvega pravnega nasveta. Kot prvi pravni nasvet po veljavni ureditvi šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, stroških in načinu izvršitve odločbe. Menimo, da takšna ukinitev brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta predstavlja nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva in v zagotavljanje pravne varnosti, zato predlagamo, da ostane v veljavni obliki.

Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

Predlog amandmaja je povezan z amandmajem k 14. členu.

Vsebina

Drugi odstavek se črta.

Razlaga

S predlogom amandmaja predlagamo črtanje predloga predlagatelja zakona, s katerim se brezplačna pravna pomoč omejuje na največ tri različne nepravnomočno zaključene zadeve. Menimo, da se s tem nesorazmerno omejuje možnost uporabe pravice do brezplačne pravne pomoči za pravdanje. S takšnim predlogom se posega v zagotavljanje pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) za osebe s slabim premoženjskim stanjem. Menimo, da 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči že dosega namen varstva zoper izrabljanje pravice do brezplačne pravne pomoči, če bi bilo pravdanje nerazumno (brezplačna pravna pomoč se ne dodeli, če je zadeva očitno nerazumna oziroma prosilec v zadevi v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. Tako da ni razumno začeti s postopkom oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati).

Vsebina

V petem odstavku 21. člena se za besedilom »tega zakona o« doda besedilo »spremembi okoliščin in«.

Razlaga

Z amandmajem se popravlja sklic na celotni naslov VII. poglavja zakona.

Vsebina

V prvem odstavku 20. člena se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »drugega«.

Razlaga

Z amandmajem se je popravlja sklic na pravilni odstavek 32. člena.

Vsebina

Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ko pristojno sodišče, pred katerim teče postopek, v zvezi s katerim je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, prejme odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči stranki, jo zapre v poseben ovitek, na katerem se označi, da gre za odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Odločbo, zaprto v tem ovitku, lahko pregledajo le stranka, na katero se odločba nanaša, ter sodišče in drugi državni organi v zvezi z izvrševanjem njihovih z zakonom določenih pristojnosti. Po pregledu se mora odločba ponovno zapreti v poseben ovitek in na njem označiti, kdo in kdaj ter na kateri zakonski podlagi jo je pregledal.«

Razlaga

Ker se po določbah 38. člena zakona sodišče, pred katerim teče postopek, seznani le z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči stranki, se v besedilu drugega odstavka 22. člena določa samo postopanje sodišča z odločbo o dodelitvi BPP, saj se sodišču morebitne druge listine ne predlagajo.

Vsebina

V 28. členu se besedilo »po določbah 25. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči« nadomesti z besedilom »po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči«.

Razlaga

Namen določbe 28. člena je določiti dokončanje postopka s prvim pravnim nasvetom po sedaj veljavnem zakonu (in sicer po vseh določbah, tudi po določbi 52.g člena zakona), zato se sklic na konkretno določbo 25. člena zakona nadomešča s splošnim sklicem na določbe (veljavnega) ZBPP.

Vsebina

Drugi odstavek 1. člena se spremeni tako, da se glasi: »V Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 15/14 – odl. US) se v 2. členu, tretjem odstavku 3. člena, 7. členu, 9. členu, tretjem odstavku 10. člena, prvem in četrtem odstavku 24. člena, naslovu IV. poglavja, drugem odstavku 27. člena, prvem, drugem in petem odstavku 28. člena, šestem in enajstem odstavku 30. člena, tretjem odstavku 31. člena, tretjem odstavku 37. člena, četrtem in petem odstavku 39. člena, prvem in drugem odstavku 41. člena, naslovu IX. poglavja, drugem odstavku 52. člena, naslovu XI.A poglavja, 52.c členu, 52.č členu, prvem odstavku 52.k člena in drugem odstavku 52.n člena beseda »odobri« nadomesti z besedo »dodeli« oziroma beseda »odobritev« v vseh sklonih nadomesti z besedo »dodelitev« v ustreznem sklonu oziroma beseda »odobrena« v vseh sklonih in številih nadomesti z besedo »dodeljena« v ustreznem sklonu in številu.«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se besedilo redakcijsko in nomotehnično popravlja v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe DZ RS.

Vsebina

V sedmem odstavku 23. člena se besedilo »tretjega odstavka 64. člena« nadomesti z besedilom »tretjega odstavka 46. člena«. V osmem odstavku se črta besedilo »s katerim pristojni organ za BPP odloči o stroških«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se besedilo redakcijsko popravlja v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe DZ RS.

Vsebina

V prvem odstavku 31. člena se beseda »veljavne« črta.

Razlaga

Amandma sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe DZ RS, ki predlaga izboljšavo določbe v nomotehničnem smislu.

Vsebina

V drugem odstavku 17. člena se beseda »odvzame« nadomestiti z besedo »prekliče«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se besedilo redakcijsko popravlja v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe DZ RS.

Vsebina

29. člen se spremeni tako, da se glasi: »Če se je postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, končal s pravnomočno ali nepravnomočno odločbo pred uveljavitvijo tega zakona, in je sodišče stroške postopka prisodilo v korist upravičenca do brezplačne pravne pomoči, se postopek izterjave sredstev, ki jih je upravičencu iz tega naslova dolžna plačati nasprotna stranka, konča po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 15/14 – odl. US).«.

Razlaga

Amandma sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe DZ RS, ki predlaga izboljšavo določbe v nomotehničnem smislu.

Vsebina

V prvem odstavku 11. člena se besedilo »pod pogoji iz tega člena, dodeli tudi, če izpolnjuje prosilec« nadomesti z besedilom »lahko dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje«. V drugem odstavku se v šesti alinei besedilo »veriženja vlog v sodnih postopkih« nadomesti z besedilom »pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih«, pika na koncu pa se nadomesti s podpičjem. Za šesto alineo se doda nova sedma alinea, ki se glasi: »- v drugih primerih iz razlogov, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti.«.

Razlaga

V prvem odstavku gre za redakcijski in nomotehnični popravek besedila v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe DZ RS. V drugem odstavku se besedilo v skladu s predlogom Zakonodajno-pravne službe DZ RS slogovno popravlja, z dodano novo alineo pa se odpira nabor razlogov za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, saj je namen te oblike BPP prav v tem, da zajame čim širši krog različnih življenjskih situacij, ko bi se lahko prosilci znašli v položaju materialne ogroženosti in ne, da se omeji zgolj na taksativno naštete razloge.

Vsebina

V prvem odstavku 24. člena se besedilo »so del stroškov sodnega postopka« nadomesti z besedilom »so stroški sodnega postopka«. V drugem odstavku se črta besedilo »s katero je seznanjeno v skladu z določbami 38. člena tega zakona«. V četrtem odstavku se besedilo »sklep iz prejšnjega odstavka, s katerim sodišče odloči« nadomesti z besedilom »odločba iz prejšnjega odstavka, s katero sodišče odloči«.

Razlaga

Amandma sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe DZ RS, ki predlaga izboljšavo določbe v nomotehničnem smislu.

Vsebina

V 30. členu se za besedilom »brezplačne pravne pomoči,« doda beseda »pravnomočno«, besedilo »49. člena« pa se črta.

Razlaga

Amandma sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe DZ RS, ki predlaga izboljšavo določbe v nomotehničnem smislu.

Vsebina

7. člen se spremeni tako, da se glasi: »V drugem odstavku 13. člena se besedilo za drugim zaklepajem nadomesti z besedilom »ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarsvene prejemke«.«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se besedilo redakcijsko popravlja v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe DZ RS.

Vsebina

Drugi odstavek 5. člena se črta.

Razlaga

Po presoji Zakonodajno-pravne službe DZ RS je dodatna omejitev pravice do BPP na največ tri nepravnomočno zaključene zadeve za namen omejitve nerazumnega pravdanja lahko prekomerna in ustavno sporna, saj se ta namen dosega že z veljavno določbo prvega odstavka 24. člena ZBPP. Zato se določba črta.

Vsebina

V prvem odstavku 32. člena se črta besedilo »neposrednega ali posrednega«, beseda »vršijo« pa se nadomesti z besedo »opravljajo«. V drugem odstavku se črtata besedi »navedbe in«. V tretjem odstavku se beseda »vršijo« nadomesti z besedo »opravljajo«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se besedilo redakcijsko in nomotehnično popravlja v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe DZ RS.

Vsebina

V drugem odstavku 8. člena se črta beseda »namen«. V četrtem odstavku se besedo »oseb« nadomestiti z besedama »družinskih članov«.

Razlaga

Gre za redakcijske popravke besedila v skladu s predlogom Zakonodajno-pravne službe DZ RS.

Vsebina

V četrtem odstavku 26. člena se besedilo »stroškov, ki jih je Republika Slovenija po 46. členu tega zakona ni uspela izterjati od nasprotne stranke« nadomesti z besedilom »stroškov postopka iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, ki jih Republika Slovenija ni uspela izterjati od nasprotne stranke«.

Razlaga

Amandma sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe DZ RS, ki predlaga izboljšavo določbe v nomotehničnem smislu.

Vsebina

V prvem odstavku 33. člena se besedilo »se uporablja do izdaje novega« nadomesti z besedilom »se smiselno uporablja do uveljavitve novega«.

Razlaga

Amandma sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe DZ RS, ki predlaga izboljšavo določbe v nomotehničnem smislu.

Vsebina

V drugem odstavku 19. člena se tretja alinea spremeni tako, da se glasi: »- ime oziroma firmo, sedež ter davčno in matično številko, če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona;«. Četrta alinea se črta. Peta in šesta alinea postaneta četrta in peta alinea. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Če je prosilec tujec, mora prošnja poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.«.

Razlaga

Amandma sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe DZ RS, ki predlaga izboljšavo določbe v nomotehničnem smislu.

Vsebina

V 9. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa strokovna služba za BPP brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb.«. V drugem odstavku se črta besedilo »oziroma njihovi zakoniti zastopniki«, besedilo »pooblaščeni organi in organizacije iz prejšnjega odstavka« pa se nadomesti z besedo »se«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Ob pridobivanju podatkov iz prvega odstavka tega člena oseb, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti.«. V šestem odstavku se črtata besedi »nepopolni ali«.

Razlaga

V prvem odstavku gre v glavnem za nomotehnične in redakcijske popravke besedila v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe DZ RS. Poleg tega pa se izrecno določa še, da je tudi elektronski dostop do zbirk podatkov po 20. členu zakona brezplačen, enako kot velja za dostop do zbirke podatkov iz 12. člena zakona. V drugem in tretjem odstavku gre za redakcijske popravke besedila v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe DZ RS. Šesti odstavek določa sankcijo za prosilca, če v prošnji navede neresnične ali nepopolne podatke. Ker postopanje v primeru navajanja nepopolnih podatkov ureja že Zakona o splošnem upravnem postopku (prvi odstavek 67. člena ZUP določa, da se nepopolna vloga vrne v dopolnitev), v skladu s katerim je po drugem odstavku 34. člena zakona dolžan postopati tudi pristojni organ za BPP, je določba v tem delu nepotrebna, zato se iz besedila črta.

Vsebina

V napovednem stavku amandmaja k 1. členu se beseda ''Drugi'' nadomesti z besedo ''Prvi''.

Razlaga

Z amandmajem se popravlja očitna pomota glede odstavka, na katerega se amandma k 1. členu nanaša.

Vsebina

V 3. členu se četrta alineja spremeni tako, da se glasi: ''− kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo;''.

Razlaga

Z amandmajem se iz četrte alineje izključujejo postopki izvršbe, začete na podlagi verodostojne listine. V slednjih se bo upravičenost stranke (dolžnika) do brezplačne pravne pomoči iz vsebinskega vidika še naprej ugotavljala le na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči.

Vsebina

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Do izpolnitve tehničnih pogojev, ki bodo omogočili elektronsko povezavo do centralne zbirke podatkov o upravičencih do denarne socialne pomoči iz drugega odstavka 12. člena zakona, mora v postopku za izredno brezplačno pravno pomoč strokovna služba za BPP od centra za socialno delo pridobiti kopijo odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči.«

Razlaga

Z amandmajem predlagamo, da v postopku za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči, do izpolnitve tehničnih pogojev, ki bodo omogočili elektronsko povezavo do centralne zbirke podatkov o upravičencih do denarne socialne pomoči, strokovna služba BPP sama na pristojni center za socialno delo naslovi zahtevo za kopijo odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči. Glede na določbo 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Zakon o upravnem postopku v 139. členu določa, da si uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti preskrbi podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Menimo, da je glede na navedeno, neutemeljeno naložiti prosilcu za izredno brezplačno pravno pomoč, da sam predloži odločbo centra za socialno delo o upravičenosti do denarne socialne pomoči. To še posebej v luči dejstva, da se s predlogom zakona ukinja prvi pravni nasvet.

Vsebina

V spremenjenem 40. členu se v šestem odstavku besedilo »v 30 dneh« nadomesti z besedilom »v 15 dneh«.

Razlaga

S šestim odstavkom predlagane spremembe 40. člena ZBPP se podaljšuje rok za izdajo sklepa o stroških storitev brezplačne pravne pomoči iz 15. na 30. dni. Menimo, da je tako podaljšan rok neutemeljen in daje slab signal za kakovost izvajanja brezplačne pravne pomoči oziroma videza kakovosti izvajanja brezplačne pravne pomoči. To še posebej iz razloga, ker se je z zadnjo novelo Zakona o odvetništvu, ki se je obravnavala po nujnem postopku, polovično znižalo plačilo storitev odvetniku, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči. Omenjena novela ni bila usklajena. Novela Zakona o brezplačni pravni pomoči bo v povezavi s prej omenjeno novelo Zakona o odvetništvu povzročila razlikovanje tako med odvetniki kot med strankami v sodnem postopku, ki ne bodo deležni enake kvalitete odvetniških storitev. Na seji Odbora za pravosodje, na kateri se je obravnavala novela Zakona o odvetništvu sta njen predsednik in podpredsednik izrazila bojazen, da se bo število odvetnikov, ki bodo prostovoljno sodelovali pri izvajanju storitev zastopanja po uradni dolžnosti in brezplačne pravne pomoči zaradi zmanjšanega zaslužka in posledično nemožnosti poslovanja, močno zmanjšalo ali pa bo nivo kakovosti opravljanja teh storitev nižji kot pri izvajanju storitev na trgu. S predmetno novelo Zakona o brezplačni pravni pomoči pa se ukinja prvi pravni nasvet. Menimo, da takšna ukinitev brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta predstavlja nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva in v zagotavljanje pravne varnosti, zato smo za sejo odbora predlagali, da bi ostala v veljavni obliki. Vendar omenjeni amandma ni bil sprejet. Predlagana podaljšanje roka za izdajo sklepa o stroških storitev brezplačne pravne pomoči pa dosedanje nespoštovanje zakonskih rokov samo uokvirja v določbo zakona. To pa pomeni samo še dodatno zmanjšanje nivoja kakovosti opravljanja storitev brezplačne pravne pomoči.