Vsebina

V novem četrtem odstavku 47. b člena, se črta zadnji stavek »V primeru poligamne zakonske zveze se dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine lahko izda in podaljšuje le enemu zakoncu. ».

Razlaga

Amandma sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe št. 213-04/14-8/6 z dne 29.1.2015. Ureditev izdaje dovoljenja zaradi združitve družine za primer poligamne zakonske zveze je že urejeno v desetem odstavku 47. b člena ZTuj-2. V izogib nepotrebnem podvajanju predlagamo črtanje zadnjega stavka četrtega odstavka.

Vsebina

V novem četrtem odstavku 47. b člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: "Posebne okoliščine so podane, kadar obstoji življenjska skupnost med drugimi sorodniki, ki je zaradi specifičnih dejanskih okoliščin v bistvenem podobna primarni družini oziroma ima enako funkcijo kot jo ima primarna družina, kar pomeni predvsem pristne družinske vezi med družinskimi člani, fizično skrb, varstvo, zaščito, čustveno podporo in finančno odvisnost."

Razlaga

Predlog amandmaja v celoti zasleduje vsebino odločbe Ustavnega sodišča U-I-309/13-23; Up 981/13-20 z dne 14.01.2015, kot tudi mednarodnih aktov in odločitev ESČP, na katere se odločba sklicuje v svoji obrazložitvi. Na podlagi prve točke te obrazložitve ima pristojni organ v smislu 53. člena Ustave RS dolžnost, da pri ugotavljanju varovanja družinskega življenja presoja tudi tiste okoliščine, ki kažejo na obstoj življenjskih skupnosti, ki presegajo definicijo družine v ožjem smislu primarne družine (t.j. skupnost zakoncev ter starši in mladoletni otroci). Varstvo družinskega življenja namreč obsega tudi tiste življenjske skupnosti med drugimi sorodniki, ki so zaradi specifičnih dejanskih okoliščin (na primer življenja v skupnem gospodinjstvu, ki sicer ni nujni pogoj, pristnih družinskih vezi, čustvene, finančne ali kakšne druge (so)odvisnosti) v bistvenem podobne primarni družini oziroma imajo enako funkcijo, kot jo ima primarna družina. Predlog amandmaja tako določa, da se za družinskega člana begunca izjemoma šteje tudi drug sorodnik begunca, če med njima zaradi specifičnih okoliščin obstaja medsebojna soodvisnost, ki ima bistveno podobno funkcijo, kot jo ima primarna družina. Gre za temeljne funkcije fizične skrbi, varstva, zaščite, čustvene podpore in finančne odvisnosti, ki se zagotavlja v t. i. primarne družine. Finančnih posledic sprejema predloga amandmaja ni. S predlaganim amandmajem zakonodajalec ureja zakonsko materijo v skladu z napotilom ustavnega sodišča. Ker gre za izjemne primere, zajete v teh dveh členih, konkretizira kriterije za odločanje pristojnega organa.

Vsebina

V novem četrtem odstavku 47. a člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: "Posebne okoliščine so podane, kadar obstoji življenjska skupnost med drugimi sorodniki, ki je zaradi specifičnih dejanskih okoliščin v bistvenem podobna primarni družini oziroma ima enako funkcijo kot jo ima primarna družina, kar pomeni predvsem pristne družinske vezi med družinskimi člani, fizično skrb, varstvo, zaščito, čustveno podporo in finančno odvisnost."

Razlaga

Predlog amandmaja v celoti zasleduje vsebino odločbe Ustavnega sodišča U-I-309/13-23; Up 981/13-20 z dne 14.01.2015, kot tudi mednarodnih aktov in odločitev ESČP, na katere se odločba sklicuje v svoji obrazložitvi. Na podlagi prve točke te obrazložitve ima pristojni organ v smislu 53. člena Ustave RS dolžnost, da pri ugotavljanju varovanja družinskega življenja presoja tudi tiste okoliščine, ki kažejo na obstoj življenjskih skupnosti, ki presegajo definicijo družine v ožjem smislu primarne družine (t.j. skupnost zakoncev ter starši in mladoletni otroci). Varstvo družinskega življenja namreč obsega tudi tiste življenjske skupnosti med drugimi sorodniki, ki so zaradi specifičnih dejanskih okoliščin (na primer življenja v skupnem gospodinjstvu, ki sicer ni nujni pogoj, pristnih družinskih vezi, čustvene, finančne ali kakšne druge (so)odvisnosti) v bistvenem podobne primarni družini oziroma imajo enako funkcijo, kot jo ima primarna družina. Predlog amandmaja tako določa, da se za družinskega člana begunca izjemoma šteje tudi drug sorodnik begunca, če med njima zaradi specifičnih okoliščin obstaja medsebojna soodvisnost, ki ima bistveno podobno funkcijo, kot jo ima primarna družina. Gre za temeljne funkcije fizične skrbi, varstva, zaščite, čustvene podpore in finančne odvisnosti, ki se zagotavlja v t. i. primarne družine. Finančnih posledic sprejema predloga amandmaja ni. S predlaganim amandmajem zakonodajalec ureja zakonsko materijo v skladu z napotilom ustavnega sodišča. Ker gre za izjemne primere, zajete v teh dveh členih, konkretizira kriterije za odločanje pristojnega organa.

Vsebina

Pri novem četrtem odstavku 47. b člena se na koncu doda naslednje besedilo: »Pravica do združitve družine po določilih tega odstavka se lahko prizna največ petim osebam letno.«

Razlaga

Z zakonodajo na področju pravice do združitve družine države uravnavajo migracijske tokove. Naša zakonodaja je na področju kroga oseb, ki jim priznava pravico do združitve družine, mnogo bolj liberalna od zakonodaj številnih razvitejših držav članic EU, kamor sodijo Nemčija, Finska in Nizozemska. Te države pravico do združitve družine priznavajo samo zakoncu, izvenzakonskemu partnerju in mladoletnim otrokom begunca. V naši zakonodaji se ta pravica priznava tudi neporočenim polnoletnim otrokom, mladoletnim pastorkom, staršem tujca in staršem zakonca. Poleg teh oseb se bo izjemoma, pri obstoju posebnih okoliščin, pravica do združitve družine priznavala tudi drugim sorodnikom begunca, med katere sodijo bratje, sestre, stari starši in morebitni drugi sorodniki. Migracije iz tretjih držav je potrebno razumno omejiti, v skladu z našimi ekonomskimi in siceršnjimi zmožnostmi. Z omejevanjem števila drugih sorodnikov oseb s priznano subsidiarno zaščito, ki bodo izjemoma upravičeni do združitve družine, bo pristojni organ lahko priznal to pravico le tistim osebam, kjer to dejansko narekujejo življenjske okoliščine posamičnega primera, hkrati pa bo preprečena možnost zlorab tega instituta za neupravičene prilive oseb iz tretjih držav.

Vsebina

V Zakonu o tujcih (Ur.l. RS, št. 45/14) se na koncu besedila novega četrtega odstavka 47. a člena doda naslednje besedilo: »Pravica do združitve družine po določilih tega odstavka se lahko prizna največ petim osebam letno.«

Razlaga

Z zakonodajo na področju pravice do združitve družine države uravnavajo migracijske tokove. Naša zakonodaja je na področju kroga oseb, ki jim priznava pravico do združitve družine, mnogo bolj liberalna od zakonodaj številnih razvitejših držav članic EU, kamor sodijo Nemčija, Finska in Nizozemska. Te države pravico do združitve družine priznavajo samo zakoncu, izvenzakonskemu partnerju in mladoletnim otrokom begunca. V naši zakonodaji se ta pravica priznava tudi neporočenim polnoletnim otrokom, mladoletnim pastorkom, staršem tujca in staršem zakonca. Poleg teh oseb se bo izjemoma, pri obstoju posebnih okoliščin, pravica do združitve družine priznavala tudi drugim sorodnikom begunca, med katere sodijo bratje, sestre, stari starši in morebitni drugi sorodniki. Migracije iz tretjih držav je potrebno razumno omejiti, v skladu z našimi ekonomskimi in siceršnjimi zmožnostmi. Z omejevanjem števila drugih sorodnikov begunca, ki bodo izjemoma upravičeni do združitve družine, bo pristojni organ lahko priznal to pravico le tistim osebam, kjer to dejansko narekujejo življenjske okoliščine posamičnega primera, hkrati pa bo preprečena možnost zlorab tega instituta za neupravičene prilive oseb iz tretjih držav.