Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

Predlog zakona naj bi se sprejemal po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Predlog predvideva interventne ukrepe, ki naj bili zaradi tega nujno potrebni. Ukinjanje volitev v ožje dele občin nikakor ne moremo opredeliti kot interventen ukrep, niti ni nujno potreben za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države. S predlogom se bistveno omejuje in krni raven demokratičnosti na lokalnem nivoju, pod pretvezo ideologije nujno potrebnega varčevanja, ki je dokazano družbeno, socialno in finančno škodljivo. Poleg tega že iz samega predloga izhaja, da bo zmanjšanje porabe sredstev zaradi izvedbe volitev, če sploh bo, viden šele čez skoraj štiri leta. Zaradi tega je neprimerno, da se to področje na kakršen koli način ureja z interventnim zakonom. Pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev je zapisana v Ustavi RS in zagotavlja vsakemu državljanu, da neposredno ali preko izvoljenih predstavnikov sodeluje pri opravljanju javnih zadev. Ukinjanje ali krnjenje demokracije pot pretvezo ideologije nujno potrebnega varčevanja in to po nujnem postopku je neupravičeno in nedopustno. Da je predlagana določba sporna tako z ustavnega kot tudi pravno sistemskega vidika je opozorila tudi Zakonodajno pravna služba.

Vsebina

Drugi odstavek se črta.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmajem k 8. členu.

Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmajem k 8. členu.

Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmaji k 8., 9., 10., 13. in 14. členu.

Vsebina

Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi: »Določba 26. člena tega zakona se začne uporabljati 1. junija 2015. Vloge za subvencijo do priznane neprofitne najemnine lahko upravičenci do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih vložijo najpozneje do 30. aprila 2015. Če je vloga vložena po uveljavitvi tega zakona, se subvencija do priznane neprofitne najemnine prizna največ do začetka uporabe določbe 26. člena tega zakona.«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se določa mejni datum, ko upravičenci do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih še lahko vložijo vlogo za subvencijo do priznane neprofitne najemnine. Ker se bo določba 26. člena tega zakona (črtanje drugega stavka v tretjem odstavku 28. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) začela uporabljati 1. junija 2015, je vlogo možno vložiti najpozneje do 30. aprila 2015. Na podlagi določbe 121. člena Stanovanjskega zakona se lahko subvencija do priznane neprofitne najemnine prizna največ za dobo enega leta, v tem primeru pa bo lahko priznana največ do 31.5.2015. Na odločbe, ki so bile izdane do dneva uveljavitve tega zakona, predlagana sprememba na trajanje že priznane pravice ne vpliva. Po uveljavitvi tega zakona pa bo pravica lahko priznana le do 31.5.2015.

Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmaji k 8., 9., 10. in 13. členu.

Vsebina

V drugem odstavku 25. člena se za besedo »vzdrževanja« črta beseda »obvezne«.

Razlaga

S predlogom amandmaja se upošteva pripomba Zakonodajno-pravne službe. Predlagana ureditev je podobna ureditvi v 24. členu predloga zakona, le da ne gre za vzajemno neodplačno služnost med državo in občino, ampak le za neodplačno služnost v korist občine na nepremičninah, s katerimi gospodari sklad. Črtana je beseda »obvezna«, ker je odveč.

Vsebina

Člen se spremeni tako, da se glasi: »V Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti se drugi odstavek 21. člena spremeni tako, da se glasi: »(2) Izvedba javne dražbe se objavi na krajevno običajen način v lokalni skupnosti in na svetovnem spletu.«

Razlaga

Z amandmajem predlagamo spremembo v zvezi z obveznostjo objave izvedbe javne dražbe za razpolaganje z nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, in sicer da se objavi na krajevno običajen način, kot je npr. objava na oglasni deski posamezne lokalne skupnosti, v časopisu, ki ga izdaja posamezna lokalna skupnosti oziroma v katerih lokalna skupnost objavlja svoje aktivnosti. Objava na krajevno običajen način je lahko tudi npr. v spletnem časopisu posamezne lokalne skupnosti.

Vsebina

8. člen se spremeni tako, da se glasi: »8. člen V Zakonu o lokalni samoupravi se drugi odstavek 19. člena spremeni tako, da se glasi: »Člani sveta ožjega dela občine ne morejo biti župan, podžupan, član nadzornega odbora občine in javni uslužbenec v občinski upravi.«. Tretji odstavek se črta. Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem je upoštevano mnenje Zakonodajno-pravne službe. Postopek volitev, trajanje mandata in tudi druga vprašanja v zvezi z izvolitvijo članov svetov ožjih delov občine je zakonska materija in ne materija podzakonskih predpisov. Le na ta način se zagotavljajo enaki standardi na celotnem ozemlju države. S predlaganim amandmajem se dopolnjuje določba glede nezdružljivosti tako, da je določena tudi nezdružljivost člana sveta ožjega dela občine s članstvom v nadzornem odboru občine (enako kot v veljavnem tretjem odstavku 32.a člena Zakona o lokalni samoupravi). Prav tako je črtana določba tretjega odstavka 19. člena Zakona o lokalni samoupravi, saj ožji deli občin ne smejo imeti zaposlenih javnih uslužbencev na podlagi določb Zakona o javnih uslužbencih.

Vsebina

26. člen se spremeni tako, da se glasi: »26. člen V 28. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se v tretjem odstavku črta drugi stavek.«

Razlaga

Upoštevano je mnenje Zakonodajno-pravne službe v delu, ki se nanaša na navedbo zakona, ki se spreminja. Z amandmajem se dopolnjuje tudi prehodna določba v 31. členu.

Vsebina

V 19. členu se v novem 45.a členu v prvem odstavku za besedilom »mesečnega zahtevka« doda besedilo »na njeno zahtevo«. V drugem odstavku se v prvi alineji besedilo »ime, priimek« nadomesti z besedilom »osebno ime«. Peta alineja drugega odstavka se spremeni, tako da se glasi: »- številka odločbe o znižanem plačilu vrtca in obdobje veljavnosti pravice do znižanega plačila vrtca,«

Razlaga

Predlog amandmaja sledi pripombam Zakonodajno pravne službe, ki je opozorila, da je treba v zakonu konkretizirati pravico občine do podatkov za preverjanje upravičenosti izstavljenih zahtevkov, prav tako pa je opozorila tudi na terminološke pomanjkljivosti tega člena. Z amandmajem se tako določba dopolnjuje na ta način, da se bodo občine lahko same odločale, ali bodo od vrtca ob predložitvi mesečnega zahtevka zahtevale tudi natančnejšo specifikacijo podatkov in tako sproti preverjale tudi upravičenost le-tega.

Vsebina

V 22. členu se besedilo »v Uradnem listu Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »v Uradnem listu Republike Slovenije in«.

Razlaga

Predlog amandmaja se usklajuje z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Na koncu je dodan veznik »in«.

Vsebina

V 27. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »V letu 2015 župan predloži ministrstvu, pristojnemu za regionalni razvoj, podatke o investicijskih projektih iz četrtega odstavka 23. člena Zakona o financiranju občin do 31. marca 2015, v primeru, ko občina do tega datuma občinskega proračuna še nima sprejetega, pa najkasneje do 15. julija 2015.«.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se sledi pripombi Zakonodajno – pravne službe Državnega zbora RS, z njim pa se za leto 2015 omogoča, da župan predloži ministrstvu, pristojnemu za regionalni razvoj podatke o investicijskih projektih iz četrtega odstavka 23. člena zakona do 31. marca 2015 (v predlaganem zakonu o financiranju občin 28. februarja tekočega proračunskega leta), v primeru, ko občina do 31. marca občinskega proračuna še nima sprejetega, pa najkasneje do 15. julija 2015.

Vsebina

Naslov predloga zakona se spremeni tako, da se glasi: »Predlog zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin«.

Razlaga

Amandma sledi ugotovitvam Zakonodajno-pravne službe, da zakon ne vsebuje časovno vezanih interventnih ukrepov, temveč posega v ureditev posameznih zakonov, ki jih trajno spreminja ali dopolnjuje. Ta ugotovitev nedvomno drži. Vendar pa so posegi v posamezne zakone predlagani zato, da se občinam omogoči z lastnimi ukrepi povečati svoje prihodke oziroma zmanjšati stroške delovanja in da se na posameznih področjih nalog občin zmanjšajo njihove obveznosti oziroma stroški.

Vsebina

Člen se spremeni tako, da se glasi: »V Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti se drugi odstavek 22. člena spremeni tako, da se glasi: »(2) Javno zbiranje ponudb se objavi na krajevno običajen način v lokalni skupnosti in na svetovnem spletu.«

Razlaga

Z amandmajem predlagamo spremembo v zvezi z obveznostjo objave javnega zbiranja ponudb za razpolaganje z nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, in sicer da se objavi na krajevno običajen način, kot je npr. objava na oglasni deski posamezne lokalne skupnosti, v časopisu, ki ga izdaja posamezna lokalna skupnosti oziroma v katerih lokalna skupnost objavlja svoje aktivnosti. Objava na krajevno običajen način je lahko tudi npr. v spletnem časopisu posamezne lokalne skupnosti.

Vsebina

V petem odstavku spremenjenega 61. člena se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Sedež sveta koncedentov je v občini, ki jo določi koncesijski akt.«

Razlaga

Predlog amandmaja se usklajuje z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Namesto v pogodbi o koncesiji se bo sedež sveta koncedentov določil v koncesijskem aktu.

Vsebina

Prvi odstavek 21. člena se črta. Drugi odstavek, ki postane prvi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »V Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic se v četrtem odstavku 11. člena v peti alineji pika nadomesti s podpičjem in doda nova šesta alineja, ki se glasi: »- ustanovitev služnosti, stavbne pravice ali obligacijske pravice, ki investitorju omogoča gradnjo oziroma izvedbo del za gradnjo objektov javne infrastrukture.«.« Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

Razlaga

S predlaganim amandmajem se na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe črta prvi odstavek 21. člena predloga zakona zaradi možnosti zavajajočega pomena glede poslov, ki so v javnem interesu. V drugem odstavku, ki postane prvi odstavek, se poleg služnostne pravice, ki investitorju omogoča gradnjo oziroma izvedbo del za gradnjo objektov javne infrastrukture, dodaja še stavbna pravica (stvarna pravica), s katero je prav tako možno zagotavljati enak zakonski cilj.

Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmaji k 8., 9. in 10. členu.

Vsebina

V spremenjenem tretjem odstavku 105. člena se besedilo »pri čemer posamična zemljiška parcela predstavlja en zahtevek« nadomesti z besedilom »pri čemer je lahko na zahtevku napisanih več parcel, če so urejene z istim prostorskim aktom«.

Razlaga

S predlogom amandmaja sledimo pripombam več lokalnih skupnosti, ki pojasnjujejo, da so se pri izdaji potrdil pojavljala različna tolmačenja, zaradi česar je bilo podano navodilo, da lahko stranke na vlogo napišejo več parcel, če se le-te urejajo z istim prostorskim aktom. Menimo, da bi se s tem, ko bi bilo na zahtevku lahko več parcel, če so urejene z istim prostorskim aktom, odpravilo nepotrebno administrativno delo ter stroške vlog, tiskanja in pošiljanja potrdil.

Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

S predlogom amandmaja sledimo mnenju Zakonodajno-pravne službe, in sicer, da »predlagane rešitve po vsebini niso interventne narave«. Menimo, da predlagani ukrepi, ki posegajo v Zakon o lokalni samoupravi ne predstavljajo takšnih interventnih ukrepov , s katerimi bi se preprečile težko popravljive posledice za delovanje države. Takšen predlog ne predstavlja ukrepa, ki bi bil vezan na časovno omejeno obdobje. Predstavlja nesorazmeren ukrep, ki posega v ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in varstvo volilne pravice. Obenem se v primerjavi z ostalimi zakoni, ki urejajo področje volitev, zastavlja tudi vprašanje upoštevanja t.i. »spolnih kvot«.

Vsebina

Drugi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ožjim delom občin preneha lastnost pravne osebe javnega prava 31. decembra 2015. Pravice in obveznosti ožjega dela občine s tem dnem preidejo na občino. Župan lahko določi svet ožjega dela občine za upravljavca stvarnega premoženja ožjega dela občine, ki je prešlo v last občine.«.

Razlaga

Zaradi črtanja določbe v 8. členu predloga zakona, ki se nanaša na ureditev izvolitve članov svetov ožjih delov občine na zborih krajanov s tajnim glasovanjem, prehodna določba zaradi tega ni več potrebna in se odstavek spremeni kot je navedeno v nadaljevanju. S spremembo 19.c člena ZLS, ki jo ureja 10. člen predloga zakona, ni več mogoče s statutom občine določiti, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. V skladu z določbo, ki se spreminja, so bile ustanovljene četrtne, vaške in krajevne skupnosti, ki so pravne osebe javnega prava. Z amandmajem jim bo ta lastnost pravne osebe prenehala po zakonu.

Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmajema k 8. in 9. členu.

Vsebina

Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi: »19.c člen se spremeni, tako da se glasi: »19.c člen Statut občine lahko določi, da v okviru nalog ožjega dela in v okviru s proračunom določenih sredstev za izvajanje teh nalog občino pri izvajanju odločitev sveta ožjega dela občine zastopa predsednik sveta ožjega dela občine. Pravni posli, ki jih sklene brez predhodnega soglasja župana, so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene, veljavni brez predhodnega soglasja župana.«.

Razlaga

Z amandmajem se spreminja določba zakona, v skladu s katero je lahko statut občine določil, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. Cilj predlagane določbe pa je omogočiti nemoteno nadaljnje izvajanje nalog ožjih delov občine, tudi tistim, ki jim bo prenehala pravna subjektiviteta ob hkratnem zmanjšanju stroškov. Temeljni cilj te določbe je zmanjševanje stroškov občine in večja transparentnost porabe javnih sredstev. Cilj je tudi neovirano upravljanje s premoženjem. Potreba po pravni subjektiviteti ožjih delov občine je vezana na naloge, ki jih ožji del občine lahko opravlja, to pa so naloge, za katere je pristojna občina, in so s statutom občine ter podrobneje z odlokom prenesene v izvajanje ožjemu delu občine. To so bile naloge, ki se nanašajo na lokalne javne službe, vzdrževanje krajevnih cest in javnih površin, upravljanje z lastnim premoženjem ter pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti. Vse te naloge se izvajajo v skladu z zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, pri čemer pristojnosti občinskega sveta za sprejemanje predpisov na teh področjih (odlokov o javnih službah, odloka o ustanovitvi javnega zavoda, javnega podjetja, koncesijskega akta), ni mogoče prenesti na svet ožjega dela občine, ta pa tudi kot predstavniški organ ni usposobljen za izvajanje dejavnosti, s katerimi se prenesene naloge zagotavljajo. Upravne, razvojne in strokovne naloge v tej zvezi opravljajo občinska uprava in morebitni organ skupne občinske uprave, javne službe pa za to ustanovljeni izvajalci javnih služb, koncesionarji, izvajalci javnih naročil in tudi režijski obrati občinske uprave. Iz navedenega sledi, da so naloge sveta ožjega dela občine predvsem oblikovanje predlogov občinskim organom, občinski upravi in izvajalcem javnih služb glede načrtovanja izvajanja prenesenih nalog in se nanašajo na njihov obseg, prioritete, kvaliteto. Za kar pravna subjektiviteta že sedaj ni potrebna. Ker za ožje dele občin v skladu s prvim odstavkom 1. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13; v nadaljevanju: ZJF) veljajo določbe ZJF, ki se nanašajo na neposredne uporabnike občinskega proračuna, posluje ožji del občine v skladu z občinskim proračunom in svojim finančnim načrtom, ki je del posebnega dela občinskega proračuna in načrtom razvojnih programov občinskega proračuna, v katerega so vključeni investicijski projekti na območju ožjega dela občine. Vsi prihodki ožjega dela občine so prihodki občinskega proračuna, enako velja za odhodke. Ožji del občine posluje preko podračuna občinskega proračuna. Zato mora tudi ožji del občine, ki je pravna oseba in ima v lasti stvarno premoženje, z njim ravnati v skladu z zakonom in načrtom ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Predlagani amandma omogoča statutarno pooblastilo predsedniku sveta ožjega dela občine za zastopanje občine v pravnih poslih, ki se nanašajo na naloge, prenesene na ožji del občine. To pooblastilo je vezano na predhodno soglasje župana, ki ni potrebno, če gre za z veljavnim odlokom o občinskem proračunu opredeljen pravni posel.

Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmajem k 8. členu.

Vsebina

V novem devetem odstavku 142. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Občina zagotavlja in je odgovorna za avtentičnost v elektronsko obliko pretvorjenega izvirnika listine iz prvega odstavka tega člena in njeno hrambo ter mora omogočati vpogled in prepis listine v skladu s 196. členom tega zakona.«

Razlaga

V skladu z opozorilom ZPS se z amandmajem jasno določa, da v primeru, da občina vloži zemljiškoknjižni predlog v svojo korist in pretvori listine iz prvega odstavka 142. člena ZZK-1 v elektronsko obliko, občina odgovarja, da je v elektronsko obliko pretvorjena listina identična z njenim fizičnim izvirnikom ter ga je dolžna hraniti in v skladu s 196. členom ZZK-1 zagotavljati vpogled in prepis izvirnika listine.

Vsebina

V 2. členu se doda naslov 9. člena, ki se glasi »(občinske takse)«. Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Občina lahko predpiše občinsko takso za oglaševanje, prirejanje razstav in prireditev, parkiranje in opravljanje drugih dejavnosti, ki se razlikujejo od siceršnje namenske rabe in pomenijo z občinskim odlokom opredeljeno posebno rabo: - javnih površin v lasti občine, kot so javne ceste, ulice, trgi, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine in podobno, - nepremične in premične infrastrukture občinskih javnih služb, - stavb v lasti občine, in za druge zadeve, če tako določa zakon.«

Razlaga

S predlaganim amandmajem se upošteva mnenje Zakonodajno-pravne službe. V delu, v katerem ta služba opozarja na nepojasnjeno širjenje taksne obveznosti oziroma vključitev stavb v lasti občin med taksne predmete predlagatelj amandmaja opozarja, da se v stavbah javnih vrtcev in osnovnih šol, pa tudi drugih občinskih stavb, poleg redne dejavnosti izvajajo tudi dejavnosti društev in zasebnih pravnih oseb (rekreacija, učenje jezikov), za kar bi občine v skladu s predlagano določbo lahko določile plačilo takse. Razlika od sedanjih pogodbenih razmerij je v hitrejšem upravnem postopku, v katerem se odobri uporaba prostora v taki stavbi in zaračunavanju takse, ki v nadaljevanju za občino kot njen prihodek ni obdavčena z davkom na dodano vrednost. Sicer pa ta določba ne ureja podrobneje določitev dovoljene posebne rabe navedenih javnih površin, nepremičnin in premičnin ter stavb. Ta se seveda določa s posebnimi predpisi kot je odlok o ustanovitvi javnega vrtca, osnovne šole ali občinski prostorski načrt. Na sedanja pogodbena razmerja predlagana ureditev v zakonu ne vpliva, ker ta določba ni obvezna, temveč je le okvir za določanje dovoljene posebne rabe na javnih površinah in posledično določitev občinske takse z občinskim odlokom. Če bo občina uporabila ta zakonski okvir, bo s svojim predpisom tudi uredila prehodno obdobje zaradi morebitnega vpliva na tekoča pogodbena razmerja.

Vsebina

Doda se drugi odstavek, ki se glasi: »V četrtem odstavku se v 1. točki besedilo »notar ali pravobranilstvo« nadomesti z besedilom »notar, pravobranilstvo ali občina«.

Razlaga

Z amandmajem se upošteva opozorilo ZPS, da se mora nova izjema v 142. členu zakona odraziti tudi v 146. členu zakona, in to ne le kot sprememba sklicevanja, ampak vsebinsko, v postopku predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga, zato se z amandmajem dopolnjuje četrti odstavek veljavnega 146. člena ZZK-1 tako, da je v primeru vložitve zemljiškoknjižnega predloga s strani občine določeno enako postopanje v postopku predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga kot v primeru, da je predlog vložen s strani notarja ali pravobranilca.

Vsebina

Drugi odstavek se črta.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmaji k 8., 9., 10., 13. in 14. in 15. členu.

Vsebina

Besedilo tretjega odstavka 105. člena Zakona o prostorskem načrtovanju se spremeni tako, da se glasi: »Potrdilo o namenski rabi zemljišča ima značaj potrdila iz uradne evidence in se izda skladno s predpisi o upravnem postopku ter proti plačilu upravne takse, pri čemer se šteje, da zemljiške parcele znotraj katastrske občine predstavljajo en zahtevek. En zahtevek lahko obsega največ deset posameznih zemljiških parcel.«

Razlaga

5. člen Predloga zakona spreminja tretji odstavek 105. člena Zakona o prostorskem načrtovanju. Z amandmajem se spreminja opredelitev, kaj se šteje za zahtevek, za katerega je potrebno plačati upravno takso v višini 22,66 eura v skladu s predlagano spremembo Zakona o upravnih taksah (7. člen Predloga zakona). 3. odstavek 105. člena Zakona o prostorskem načrtovanju določa, da je potrdilo o namenski rabi potrdilo iz uradne evidence, ki se izda proti plačilu upravne takse ter navaja, da posamična zemljiška parcela predstavlja en zahtevek. 7. člen Predloga zakona na novo predpisuje višino upravne takse za potrdilo o namenski rabi v višini 22,66 eurov. Predlagana ureditev pomeni, da se bo potrdilo o namenski rabi izdajalo za vsako posamično nepremičnino posebej, torej 22,66 eurov na potrdilo oziroma nepremičnino, kar bo za posameznika - vlagatelja - lahko velik strošek. V primeru prepisovanja npr. kmetijskega gospodarstva oziroma nepremičnega premoženja, ki ga sestavlja večje število nepremičnin (npr. 50) to pomeni 50 vlog, 50 izdanih potrdil o namenski rabi, torej 1.133,00 EUR upravne takse. Namen amandmaja je ureditev pravne podlage za predpisovanje upravne takse za posamezno izdano potrdilo o namenski rabi in ne za vsako nepremičnino posebej.

Vsebina

V spremenjenem tretjem odstavku 105. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »En zahtevek lahko obsega več posameznih zemljiških parcel, če so urejene z istim prostorskim aktom«.

Razlaga

S predlogom amandmaja predlagamo, da se na enem zahtevku lahko napiše več posameznih zemljiških parcel oziroma, da se jih ne omejuje, če so le-te urejane z istim prostorskim aktom. Menimo, da bi se s tem, ko se ne bi omejevalo števila posameznih zemljiških parcel na enem zahtevku, če so le-te urejene z istim prostorskim aktom, odpravilo nepotrebno administrativno delo ter stroške vlog, tiskanja in pošiljanja potrdil.

Vsebina

Drugi odstavek se črta.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmajema k 8. in 10. členu.

Vsebina

Člen se črta.

Razlaga

Amandma je povezan z amandmajema k 8. členu.

Vsebina

Drugi in tretji odstavek se črtata.

Razlaga

S predlogom amandmaja predlagamo črtanje drugega odstavka, saj se s črtanjem tretjega odstavka 19. člena Zakona o lokalni samoupravi, s katerim se ukinja pravna subjektiviteta ožjim delom občin, posega v avtonomijo lokalne samouprave. Takšen predlog predstavlja nedomišljen poseg v avtonomijo občin, s katerim se ogroža tudi samo avtonomijo lokalne samouprave.

Vsebina

Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi: "Določba 26. člena tega zakona se začne uporabljati 1. aprila 2015. Postopki za uveljavljanje subvencije za tržno in hišniško stanovanje do priznane neprofitne najemnine za vloge, vložene do 31. marca 2015, se dokončajo po dosedanjih predpisih."

Razlaga

Ker naj bi zakon začel veljati sredi meseca in ker se za nadgradnjo informacijskega sistema potrebuje določen čas, se začetek uporabe te določbe zamika na 1. april 2015, hkrati pa se jasno določi, kako se dokončajo že začeti postopki uveljavljanja pravice do subvencije neprofitnega dela tržne najemnine.