Vsebina

1. člen se črta.

Razlaga

Predlagana določba nepotrebno širi področja sodelovanja med Državnim zborom in vlado v zadevah EU, ki so že določene v 1. in 2. členu veljavnega zakona.

Vsebina

2. člen se spremeni, tako da se glasi: »2. člen V Zakonu o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS št. 34/04, 43/10 in 107/10) se za 11.a členom doda nov 11.b člen, ki se glasi: "(1) Vlada predlaga kandidata ali kandidatko za člana Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: kandidat) na podlagi obvestila pristojnih institucij EU in predlog posreduje državnemu zboru. Vlada o predlogu odloči na redni seji. (2) Kandidat se predstavi delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za evropske zadeve, ki o kandidatu glasuje in o njem poda mnenje z obrazložitvijo ter ga nemudoma pošlje vladi. (3) Na mnenje iz prejšnjega odstavka vlada ni vezana. Po prejemu mnenja in pred posredovanjem predloga kandidata pristojnim institucijam EU vlada o predlogu obvesti državni zbor. Predlog vlade mora biti obrazložen. (4) Postopek iz tega člena se smiselno uporablja tudi za predlaganje predstavnika ali predstavnice Republike Slovenije v Evropsko računsko sodišče in v Upravni odbor Evropske investicijske banke."«

Razlaga

V skladu s 4. odstavkom 153. člena Ustave RS mora vsak posamični akt in dejanje državnega organa temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu, vendar postopek imenovanja slovenskega kandidata za člana Evropske komisije v slovenskem pravnem redu ni urejen. S tem amandmajem se ureja jasen postopek predlaganja ali imenovanja kandidata za člana Evropske komisije s sodelovanjem državnega zbora, hkrati pa se odpravlja pravna praznina in nejasnosti glede načina imenovanja slovenskega kandidata za člana Evropske komisije. Poleg tega se ta postopek smiselno uporablja za imenovanje člana Republike Slovenije v Evropsko računsko sodišče in v Upravni odbor Evropske investicijske banke. V interesu Republike Slovenije je, da odločitev o izbiri slovenskega kandidata za člana Evropske komisije sprejme Slovenija in ne predsednik Evropske komisije. Zato je smiselno, da vlada predlaga le enega kandidata, ki se predstavi delovnemu telesu Državnega zbora, pristojnemu za evropske zadeve in katerega ime bo predlagano Evropski komisiji.

Vsebina

2. člen se spremeni tako, da se glasi: »2. člen Za 11.a členom se doda 11.b člen, ki se glasi: (1) Vlada potrdi enega ali več kandidatk ali kandidatov za člana Evropske komisije v postopku, ki ga izvede na podlagi obvestila pristojnih institucij v Evropski uniji. (2) Vlada začne postopek izbire iz prejšnjega odstavka tako, da izbere eno ali več kandidatk ali kandidatov in jih predlaga Državnemu zboru. (3) Odbor državnega zbora, pristojen za evropske zadeve opravi zaslišanje in poda obrazloženo mnenje odbora za vsako kandidatko ali kandidata posebej. O kandidatkah in kandidatih nato posamično glasuje Državni zbor. (4) Vlada izmed potrjenih kandidatk ali kandidatov predlaga eno ali več kandidatk ali kandidatov za člana Evropske komisije na redni seji. Odločitev vlade in zavrnitev ostalih kandidatk ali kandidatov mora biti obrazložena. (5) V kolikor v Državnem zboru ne dobi podpore nobena od predlaganih kandidatk ali kandidatov, ali v kolikor Vlada ne izbere nikogar med s strani Državnega zbora potrjenimi kandidatkami ali kandidati, se postopek ponovi. (6) Postopek v tem členu se smiselno uporablja za predlaganje ali imenovanje predstavnikov Republike Slovenije s strani vlade v organe ali organizacije ustanovljene na podlagi predpisov Evropske skupnosti, v kolikor zakon ne določa drugače.«

Razlaga

Čeprav se Evropska unija (EU) pogosto predstavlja kot zagotovilo demokracije in demokratičnih vrednot, so njen ustroj in njene institucije izjemno nedemokratične. Najvidnejši primer demokratičnega deficita EU je Evropska komisija, ki ni odgovorna nikomur, razen parcialnim interesom vladajočih v najmočnejših državah članicah. Izbira komisark ter komisarjev temelji na preseku političnega trgovanja največjih evropskih strank in državnih interesov. Z amandmajem se v postopek imenovanja vključi Državni zbor, kar v trenutnih pogojih pomeni prispevek k demokratizaciji evropskih institucij in povečuje transparentnost postopka. Hkrati omogoča širšo politično razpravo in nacionalnemu parlamentu, s tem pa posredno tudi državljankam in državljanom Republike Slovenije, podeljuje pravico do izrekanja o kandidatkah in kandidatih za ključne izvršilne funkcije v institucijah EU. Z amandmajem se črta določba, da »Vlada na mnenje pristojnega odbora ni vezana«. Odločitev Državnega zbora ne sme temeljiti le na moralni obvezi, ampak mora biti za Vlado obvezujoča, saj le tako lahko zagotovimo večjo demokratičnost pri imenovanju. Hkrati je Vladi še vedno omogočen manevrski prostor pri izbiri med več primernimi kandidatkami ali kandidati. Tako Državni zbor kot Vlada imata pravico, da zavrneta predlagane, oziroma s strani Državnega zbora že potrjene kandidatke ali kandidate, v kolikor v vmesnem času pride do politični sprememb. Pravica do imenovanja ostane v rokah Vlade, z vključitvijo soglasja Državnega zbora pa povečujemo demokratičnost ter narodno suverenost.