Vsebina

V drugem odstavku se za besedo "dela," doda naslednje besedilo " ter povračilo potnih stroškov".

Razlaga

Z amandmajem se dodaja še pravico do potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev vezanih s samim darovanjem, ki so že kriti po veljavni ureditvi.

Vsebina

V 20. členu se za točko (4) doda (5) peta točka , ki se glasi: »(5) Organov oziroma delov človeških teles evtanaziranih oseb ni dovoljeno presajati.«

Razlaga

Evtanazija v Republiki Sloveniji ni dovoljena. Slovenija Transplant je skladno z navedbami v njihovem letnem poročilu od leta 1999 enakopravna članica Eurotransplanta, mednarodne organizacije za izmenjavo organov mrtvih darovalcev med transplantacijskimi centri držav članic. Eurotransplant je neprofitna organizacija, ki deluje kot mednarodna transplantacijska mreža, ki organizira izmenjavo organov med posameznimi transplantacijskimi centri devetih držav, Belgije, Nizozemske, Luxembourga, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Slovenije in Madžarske. Glede na našo veliko mednarodno aktivnost pri izmenjavi organov in vključenost v Eurotransplant, kjer sta članici tako Nizozemska in Belgija, ki imata uzakonjeno evtanazijo, je potrebno zakonsko urediti, da organov evtanaziranih oseb ni dovoljeno presajati. Kot je dejal pokojni dr. Trontelj, predsednik komisije za medicinsko etiko: "…so v Belgiji že začeli povezovati evtanazijo in transplantacijo", in da je Slovenija že bila zaprošena ali bo sprejela takšne organe, zato je to področje treba v predlogu zakona po našem mnenju smiselno urediti. Menimo, da urejanje odvzema in presajanja organov ne sme vključevati organov, ki bi lahko bili pridobljeni na etično sporen način, kjer pokojniki ne bi svobodno privolili v darovanje oz. v evtanazijo.

Vsebina

V prvem odstavku se za besedo "podatke" doda besedilo "iz 20., 33., 34. in 35. člena tega zakona". V drugem odstavku se besedilo "32. in 34." nadomesti z besedilom "33. in 35.".

Razlaga

Amandma je pripravljen na podlagi mnenja ZPS in z amandmajem konkretiziramo kateri podatki se izmenjujejo med Slovenija-transplant, donorskimi centri, transplantacijskimi centri in pristojni ali pooblaščeni organi države članice Evropske unije. Z amandmajem v drugem odstavku popravljamo sklicevanje na napačne člene predloga zakona.

Vsebina

"Črta se drugi odstavek. Sedanji tretji odstavek postane drugi odstavek, v katerem se za besedo "osebe," črta besedilo " odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost". Sedanji četrti odstavek postane tretji odstavek."

Razlaga

Amandma je pripravljen na podlagi mnenja ZPS, ker transplantacijsko dejavnost lahko opravljajo le javni zdravstveni zavodi, zato z amandmajem črtamo prekrške za samostojnega podjetnika.

Vsebina

V drugem stavku šestega odstavka se za besedo "in" črta besedilo "če je sposobna razumeti pomen svoje izjave".

Razlaga

Amandma je pripravljen na podlagi mnenja ZPS zaradi morebitne kršitve človekovih pravic in sicer pravice do varstva pravice zasebnosti in osebnostnih pravic. Namreč vsakršni poseg v človekovo telo mora temeljiti na privolitvi osebe, na kateri se bo opravil ta poseg. V navedenem odstavku, pa mladoletna oseba nasprotuje odvzemu, zato je dodaten pogoj, da mora razumeti pomen svoje izjave, v nasprotju z njeno voljo.

Vsebina

14. člen se spremeni tako, da se glasi: »14. člen (odvzem delov telesa mrtvega splavljenega zarodka) (1) Deli telesa mrtvega splavljenega zarodka se lahko odvzamejo za presaditev pod pogojem, da je ženska, ki je zarodek nosila, v to pisno privolila po opravljeni prekinitvi nosečnosti, ko je dobila izčrpna pojasnila o namenu nameravanega odvzema. (2) Deli telesa mrtvega splavljenega zarodka se lahko odvzamejo in uporabijo z odobritvijo Komisije za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje. (3) Zdravnik, ki opravi prekinitev nosečnosti, ne sme sodelovati pri odvzemu ali presaditvi iz tega člena in ne sme biti povezan s temi postopki ali kakorkoli zainteresiran zanje. Zaradi nameravanega odvzema ni dopustno spreminjati odločitve, postopkov, časa in drugih okoliščin, povezanih s prekinitvijo nosečnosti. (4) Deli telesa mrtvega splavljenega zarodka se ne smejo odvzeti za presaditev v primeru umetne prekinitve nosečnosti, opravljene na zahtevo nosečnice.«

Razlaga

Biotehnologija postaja v današnjem svetu nosilec izrednega upanja in optimizma. V marsičem se ji vsi pridružujemo in jo podpiramo. Ta podpora pa se postavi na preiskušnjo v vesti vsakega posameznika, ko se sreča z življenjem nerojenega in nedolžnega. Zelo majhna razlika je med tem, ko znanost v iskanju zdravja služi človeku, in trenutkom, ko znanost prične žrtvovati človeško življenje za dosego svojih uspehov. Zarodek je za znanost postal zanimiv z odkritjem embrionalnih (zarodkovnih) matičnih celic, ki naj bi pomenile vir za raziskave kot tudi nove načine zdravljenja doslej neozdravljivih bolezni. Velika pričakovanja razvoja znanosti na tem področju, pa se odražajo tudi v etičnih dilemah, ki jih sproža uporaba embrionalnih matičnih celic. Kot je danes že splošno znano, ločimo tri osnovne vire pridobivanja izvornih celic: telo odraslega človeka, kri iz popkovnice novorojenega otroka in človeški zarodek. Prva dva vira ne predstavljata bistvenih etičnih dilem; embrionalne izvorne celice pa predstavljajo enega največjih etičnih dilem na področju današnjih raziskav. Po mnenju znanstvenikov se najbolj 'optimalno' tkivo za uporabo pri presajanju pridobiva iz plodov, ki izhajajo iz umetnih splavov in ne spontanih, kar je etično sporno. (Markowitz MS v: Human fetal tissue: ethical implications for use in research and treatment, 1993). Slovenija je podpisnica Oviedske konvencije (Konvencija o človekovih pravicah na področju biomedicine) in tudi njenega dodatnega protokola o presaditvi človeških organov, ki pa je zaobšel pravice zarodka, saj protokol ne velja za organe in tkiva zarodkov in plodov (2. člen). »Ostalo pa je veliko nepokrito področje: varstvo človeškega zarodka in nerojenega otroka. Ta je še naprej najbolj nezavarovano bitje. Žal se je neuspešno končal poskus, da bi to presenetljivo etično luknjo pokrili s protokolom k Oviedski konvenciji...Zarodek si zasluži vsaj spoštovanje svojega človeškega dostojanstva in svoje identitete in največje varstvo, ki ga omogoča domača zakonodaja.« (Trontelj v Bioetika, raziskovanje na človeku in nevarnost zlorab, 2007). Mnenje komisije za medicinsko etiko je, da je s splavljenim zarodkom treba ravnati enako pietetno kot s truplom rojenega človeka. Dosedanji zakon že vsebuje določbo o odvzemu delov telesa mrtvega splavljenega zarodka, s to razliko, da je sedaj potrebno pisno soglasje. Predlagatelji amandmaja dodatno predlagamo,da se odvzem za presaditev opravi pod pogojem, da je ženska, ki je zarodek nosila, v to pisno privolila po opravljeni prekinitvi nosečnosti. To je pomembno, saj ne sme biti nikakršne povezave med tem, da je ženska otroka splavila zaradi odvzema oziroma naknadne presaditve. Prav tako je pomembna odobritev Komisije za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje ne samo za tkiva zarodka, ampak za 'dele telesa', ki skladno z definicijo zakona pomeni tako tkiva, kot kri in celice. Iz etičnih razlogov ni dovoljeno odvzeti delov telesa mrtvega splavljenega zarodka v primeru dovoljene prekinitve nosečnosti. Izključiti je potrebno kakršnokoli povezovanje umetne prekinitve nosečnosti s pridobivanjem embrionalnih matičnih celic.

Vsebina

Za besedo "spremljanja" se doda besedilo "zdravstvenega stanja".

Razlaga

Amandma je pripravljen na podlagi mnenja ZPS in izboljšuje razumevanje člena.

Vsebina

Razlaga

Opredelitev pojma bližnje osebe je v trenutni dikciji diskriminatorna do partnerjev iz istospolnih razmerij, ki niso registrirana. V nasprotju z zunajzakonskimi (»neregistriranimi«) partnerji istospolnih zakonskih zvez namreč nimajo eksplicitne pravice do odločanja o darovanju organov oziroma tkiv svojih umrlih partnerjev. Ministrstvo v odgovoru na pripombo ZPS, da opredelitev ni skladna z nedavno sprejeto novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, odgovarja, da upošteva trenutno ureditev, ki zaradi ustavne presoje nedopustnosti referenduma še vedno velja. Dejansko je treba ugotoviti, da je trenutna dikcija neustrezna tako z vidika sedanje kot morebitne nove ureditve. Po uveljavitvi nove ureditve se bo izraz zakonec ali zunajzakonski partner nanašal tako na istospolne kot raznospolne pare, institut registrirane istospolne zveze pa bo odpravljen. Zato bo izraz zunajzakonski partner zajemal tako heteroseksualne kot homoseksualne zveze. Z vidika sedanje ureditve pa je, kot že omenjeno, opredelitev bližnje osebe diskriminatorna do neregistriranih parov. Zato z amandmajem predlagamo, da se enake pravice, kot jih ima zunajzakonski partner , podeli tudi partnerju iz neregistrirane istospolne partnerske skupnosti. Ker novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih še ni stopila v veljavo, zaradi odločanja Ustavnega sodišča RS o dopustnosti razpisa referenduma pa tudi ni možno predvideti, kdaj bo stopila v veljavo, menimo, da je potrebno enake pravice za istospolne in raznospolne pare zagotoviti tudi za to vmesno obdobje. Amandma hkrati natančneje opredeljuje pojem osebe, ki je bila z umrlim v zaupnem odnosu. S tem upošteva mnenje ZPS, da bi lahko tako široka definicija zajemala tudi lečečega zdravnika osebe, kar bi seveda lahko kršilo načelo, da zdravnik, ki je kakor koli povezan z odvzemom ali presaditvijo tkiv, o njiju ne sme odločati. Ta rešitev je ustreznejša od napotovanja na Zakon o pacientovih pravicah, na katerega se sklicuje ministrstvo za zdravje v odgovoru na mnenje ZPS. V Zakonu o pacientovih pravicah je namreč bližnja oseba definirana popolnoma enako, zato je sklicevanje nanj za razumevanje definicije v tem zakonu neuporabno.

Vsebina

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: "Donorski center za zagotavljanje pridobivanja in sledljivosti organov vodi zbirko podatkov o darovalcih".

Razlaga

Amandma je pripravljen na podlagi mnenja ZPS in prvi odstavek se spremeni tako, da se poleg sledljivosti, kot razloga za vodenje podatkov, dodaja še pridobivanje, katerega pomen je določen v 25. točki prvega odstavka 3. člena predloga zakona in pomeni zaznavo možnega darovalca, pogovor z osebami, ki so bile umrlemu blizu, ohranjanje vitalnosti delov telesa mrtvega darovalca ter odvzem in privolitev pri živem darovalcu.