Spodaj je prikazana časovnica dogodkov glede na obravnavani akt (predpis, zakon, odločitev) Državnega zbora. V časovnici so prikazani vloženi amandmaji in glasovanja o posameznih amandmajih in predlaganem aktu. S klikom na dogodek znotraj časovnice se nad njo prikaže vsebina posameznega amandmaja/ glasovanje poslancev Državnega zbora o amandmajih in predlaganemu aktu.
Spodaj so navedene posamezne obravnave akta. Razvrščene so glede na zaporedno številko obravnave in datum, na desni strani pa so navedeni podatki o glasovanjih ZA posamezni akt in glasovanjih PROTI posameznemu aktu. S klikom na posamezno obravnavo akta v Državnem zboru se vam prikaže razdelitev glasovanj poslancev po volilnih enotah in poslanskih skupinah.
druga obravnava DZ - nujni postopek
zavrnjen
druga obravnava DZ - nujni postopek
zavrnjen
druga obravnava DZ - nujni postopek
zavrnjen
druga obravnava DZ - nujni postopek
zavrnjen
druga obravnava DZ - nujni postopek
sprejet
druga obravnava DZ - nujni postopek
zavrnjen
tretja obravnava - nujni postopek
sprejet
Spodaj so prikazani predlagani amandmaji, ki so bili vloženi v obravnavani akt/ predpis. Razvidna je tudi vsebina predlaganega amandmaja ter obrazložitev predlagalca, zakaj je amandma vložil. Razvidno je tudi ali je bil amandma sprejet ali ne.
Vsebina
V prvem odstavku 13. člena se 5. točka spremeni tako, da se glasi: »5. zapis pravnega pouka z vsebino iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.«.
Razlaga
S predlaganim amandmajem se v skladu s pripombo Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora popravlja zapis pravnega pouka tako, da vsebuje poleg pouka o pravnem sredstvu tudi vse posledice nevložitve ugovora zoper informativni izračun. Te posledice so, da informativni izračun postane dokončna in pravnomočna odločba o zahtevi za verifikacijo in kot takšna predstavlja pravno podlago za izplačilo v skladu s 16. členom predloga zakona. Določilo domneve, da se je upravičenec z nevložitvijo ugovora odpovedal tožbi v upravnem postopku, je posledica dokončnosti in pravnomočnosti odločbe zaradi nevložitve pravnega sredstva. Gre za posledico, ki izhaja iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1, ki določa, da upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Predlagana ureditev temelji na uveljavljanju pravic s pravnim sredstvom in na sistemu pravnih sredstev. Za pridobitev pravice mora upravičenec uveljaviti in izčrpati pravna sredstva, ki mu jih pravni red da na razpolago. Nalaganje obveznosti upravičencem (varčevalcem) z zakonom v postopku verifikacijskega mehanizma je dopustno, če s tem ni bistveno vsebinsko ali procesno ogrožena njihova pravica do izplačila neizplačanih "starih" deviznih vlog. Če se varčevalec odpove vlaganju nadaljnjih zahtevkov, je v določenem delu sicer omejen v svojih ravnanjih, vendar s tem pravica do izplačila neizplačanih »starih« deviznih vlog ni ogrožena, še zlasti ker mu je zagotovljeno sodno varstvo. Namen omenjene določbe je, da se z izplačilom neizplačanih "starih" deviznih vlog po tem zakonu s soglasjem upravičenca dokončno, po več kot dveh desetletjih, uredi razmerje iz tega naslova. Odpoved nadaljnjim zahtevkom mora, da bi veljal za zakonitega in sprejemljivega, vsebovati strinjanje varčevalca. Zato je znotraj verifikacijskega mehanizma, kot to predlaga tudi sodba ESČP Ališić, predvidena možnost poravnave, ki se zaključi z vzajemno izkazano svobodno voljo strank - torej na eni strani izplačilo neizplačane "stare" devizne vloge in s tem izpolnitev obveznosti LB do varčevalca ter na drugi strani odpoved varčevalca nadaljnjim zahtevkom iz naslova te iste "stare" devizne vloge, če varčevalec z informativnim izračunom soglaša. Če se upravičenec z informativnim izračunom ne strinja, izda Sklad RS za nasledstvo odločbo, proti kateri ima upravičenec na voljo sodno varstvo. Obličnost soglasja glede odpovedi nadaljnjim zahtevkom je predvidena v pasivni obliki, torej se kot soglasje šteje dejstvo, da se varčevalec v določenem roku na informativni izračun ne pritoži. Ta možnost je bila izbrana zato, ker bi aktivno dejanje varčevalca (odgovor na informativni izračun) terjalo nerazumne dodatne administrativne napore, tako na strani varčevalca (overitev podpisa, pošiljanje iz tujine, itd.), pa tudi na strani organa odločanja, kar bi še dodatno zavleklo postopek izplačila na škodo varčevalcev.
Vsebina
Doda se tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ta zakon določa tudi ugotovitev in opredelitev dejstev glede odgovornosti nosilcev javnih funkcij in državnih organov pri ravnanjih oziroma opustitvah ravnanj v primeru vprašanja neizplačanih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke d.d.«
Razlaga
Za Slovenijo neugodna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji, št. 60642/08, z dne 16. julija 2014, je posledica politike in ravnanj oziroma opustitev ravnanj nosilcev javnih funkcij in državnih organov vse od leta 1991 naprej. Ta sodba je posledica številnih političnih odločitev in ravnanj, kot je sprejem ustavnega zakona s katerim se je ustanovilo Novo ljubljansko banko, pretiranih pričakovanj, optimizma ali pa zavajanj glede možnosti rešitve vprašanj med državami nekdanje Jugoslavije v okviru nasledstvenih pogajanj, pa vse do vprašanja strokovnosti in zavzetosti za branjenje interesov Slovenije s strani Državnega pravobranilstva pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Vsebina
Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Sodni postopki za izplačilo neizplačanih starih deviznih vlog, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona in o njih še ni bilo odločeno, se prekinejo z dnem uveljavitve tega zakona. Postopki, začeti po uveljavitvi tega zakona, se prekinejo z dnem, ko je tožba vročena nasprotni stranki. (2) V sodnih postopkih iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec, ki ne vloži ugovora zoper informativni izračun, v roku 15 dni od prejema izplačila umakne tožbo ali drug pravni akt brez privolitve nasprotne stranke. Če upravičenec tožbo umakne v skladu s tem odstavkom, ni dolžan povrniti stroškov nasprotni stranki. Pravni pouk o tem je zapisan v sklepu o prekinitvi postopka. (3) Če upravičenec v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe o zahtevi za verifikacijo, če zahteve za verifikacijo ne vloži, pa v roku 30 dni od poteka roka iz prvega odstavka 11. člena tega zakona, ne predlaga nadaljevanja sodnega postopka, prekinjenega na podlagi prvega odstavka tega člena, se šteje, da je umakni tožbo ali pravno sredstvo. Pravni pouk o tem je zapisan v sklepu o prekinitvi postopka.«.
Razlaga
Predlagani amandma v skladu s pripombami Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ureja pravni položaj, ko v okviru prekinjenega postopka pred sodiščem ni vložena zahteva za verifikacijo v postopku, ki ga določa predlagani zakon. Zaradi jasnosti je v drugem odstavku določena možnost umika tožbe brez privolitve nasprotne stranke. V tretjem odstavku je določena procesna posledica v primeru, če upravičenec ne predlaga nadaljevanja prekinjenega postopka in sicer tako, da se šteje, da je umaknil tožbo ali pravno sredstvo, s čimer sledi splošni ureditvi pravdnega postopka v primeru mirovanja postopka.
Vsebina
Četrti odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi: » (4) Obveznosti po tem zakonu se evidentirajo v proračunu Republike Slovenije v izkazu računa finančnih terjatev in naložb na kontu 4409.«.
Razlaga
Predlagani amandma sledi pripombi Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, s tem da natančneje opredeli akt, v katerem se evidentirajo obveznosti po tem zakonu, in sicer v računu finančnih terjatev in naložb, ki je sestavni del splošnega dela proračuna Republike Slovenije.
Vsebina
Tretji stavek tretjega odstavka 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »V obrazložitvi odločbe se navedejo razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in se opredeli do navedb in dokazov, ki jih je predložil upravičenec z ugovorom.«.
Razlaga
S predlaganim amandmajem se jasneje določi, da mora biti odločba o ugovoru zoper informativni izračun obrazložena. S posebno opredelitvijo do vsebine navedb in dokazov v ugovoru je omogočena tudi večja učinkovitost odločanja v upravnem sporu.
Vsebina
V drugem odstavku 12. člena se besedi »prvega stavka« črtata.
Razlaga
V skladu s pripombo Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora se s predlaganim amandmajem odpravi neskladje drugega odstavka s prvim odstavkom, ki poleg listinskih dokazil predvideva izvedbo dokaznega postopka tudi z drugimi dokazi.
Vsebina
V prvem odstavku 6. člena se črta besedilo »do prevzema izpolnitve«. Doda se drugi odstavek, ki se glasi: » (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je upravičenec tudi civilna pravna oseba, ki je bila po predpisih o deviznem poslovanju SFRJ imetnik neizplačane stare devizne vloge iz 2. člena tega zakona.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedama »prejšnjih odstavkov«, črtata besedi »priznana in«, beseda »novembra« pa se nadomesti z besedo »decembra«.
Razlaga
Predlagani amandma k prvemu odstavku 6. člena upošteva pripombo Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in odpravlja nasprotje s konceptom prevzema izpolnitve, ki ga vzpostavlja predlagani zakon. Z dodanim drugim odstavkom se usklajuje pojem upravičenca s predpisi SFRJ o deviznem poslovanju. V skladu s z Zakonom o deviznem poslovanju (Uradni list SFRJ št. 66/85) so smeli imeti devizne račune pri bankah občani in civilne pravne osebe. Predlagani amandma sledi opozorilu Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, da opredelitev upravičenca v prvem odstavku 6. člena ne vključuje civilnih pravnih oseb, ki so bile po nastanku obveznosti in pravnih posledicah v enakem položaju kot pritožniki v zadevi Ališić. Odpravlja se nejasnost s tem, da kot pogoj za uveljavljanje zahteve za verifikacijo zahteva le evidentiranje pri podružnicah kot kvalificirano obliko notifikacije pridobitve terjatve dolžniku, kar je v skladu s pravili obligacijskega prava. Poleg tega se podaljša rok, v katerem lahko upravičenci, ki so pridobili terjatev iz naslova neizplačane stare devizne vloge, to evidentirajo pri podružnicah, in sicer do začetka roka za vlaganje zahtev. S tem se upravičencem glede na rok za objavo javnega poziva, ki bo objavljen najkasneje 2. novembra 2015, omogoča seznanitev s to obveznostjo. Ob tem velja poudariti, da je v predlogu zakona določen skrajni rok za objavo javnega poziva, in tudi, da javni poziv ni edini način seznanjanja potencialnih upravičencev s pravicami po tem zakonu.
Vsebina
Drugi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) V pozivu iz prejšnjega odstavka se navedejo pogoji za vlaganje zahteve za verifikacijo (upravičenci, način, rok in vsebina zahteve za verifikacijo).«.
Razlaga
S predlaganim amandmajem se upošteva pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. S predlaganim amandmajem se tako natančneje opredeli vsebino javnega poziva, v katerem mora ministrstvo, pristojno za finance, navesti pogoje za vlaganje zahteve za verifikacijo, in sicer, upravičence, način, rok in vsebino zahteve za verifikacijo
Vsebina
Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Od obresti iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, izplačanih fizični osebi, se ne plačuje dohodnine, razen če so izplačane fizični osebi, ki je pridobila terjatev iz naslova neizplačane stare devizne vloge od upravičenca na podlagi veljavnega pravnega posla, v okviru opravljanja dejavnosti. (2) Od obresti iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, izplačanih civilni pravni osebi, opredeljeni po tem zakonu, ali fizični osebi, ki je pridobila terjatev iz naslova neizplačane stare devizne vloge od upravičenca na podlagi veljavnega pravnega posla, v okviru opravljanja dejavnosti, se ne izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj po zakonu, ki ureja dohodnino, ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.«
Razlaga
S predlaganim amandmajem se doseže uskladitev s predlaganim amandmajem k 6. členu, ki opredeljuje upravičence, in s katerim se predlaga, da mednje sodijo tudi civilne pravne osebe, ki so bile po predpisih o deviznem poslovanju SFRJ imetniki neizplačane stare devizne vloge iz 2. člena predlaganega zakona. S predlaganim amandmajem se doseže popolno oprostitev na viru.
Vsebina
(1) Peti odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) V postopku verifikacije se za vlogo, ugovor in odločbo taksa ne plača.«. (2) Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(6) Ne glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek o ravnanju z vlogo, ki ni vložena v uradnem jeziku, lahko Sklad takšno vlogo obravnava, če je vloga razumljiva.« (3) Sedmi odstavek se črta.
Razlaga
S predlaganim prvim amandmajem v petem odstavku se dopolnjuje oprostitev plačila takse v postopku verifikacije tudi za ugovor zoper informativni izračun. S predlaganim drugim amandmajem se upošteva pripomba Zakonodajnopravne službe Državnega zbora in se preoblikuje izjema glede jezika v postopku. S tretjim amandmajem se predlaga črtanje določbe o vročanju s fikcijo, ker bo tak način vročanja predvidoma urejen s spremembo zakona o upravnem postopku. S tem bodo ohranjene vse možnosti vročanja, ki jih omogoča zakon o splošnem upravnem postopku.
Vsebina
Naslov 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »(davčna obravnava izplačil in poročilo vlade o odgovornosti)« Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Vlada v roku 30 dni od sprejema tega zakona pripravi in posreduje v Državni zbor poročilo v katerem ugotovi in opredeli dejstva glede odgovornosti nosilcev javnih funkcij in državnih organov pri ravnanjih oziroma opustitvah ravnanj v primeru vprašanja neizplačanih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke d.d.«
Razlaga
Z amandmajem zavezujemo vlado, da ugotovi in opredeli dejstva glede odgovornosti nosilcev javnih funkcij in državnih organov pri ravnanjih oziroma opustitvah ravnanj v primeru vprašanja neizplačanih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke d.d. in o tem v roku 30 dni od sprejema tega zakona pripravi poročilo ter ga posreduje v Državni zbor.
Vsebina
Drugi odstavek 1. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Ta zakon določa način določitve višine izplačila, upravičence, postopek verifikacije, pristojni organ za odločanje, način in rok izplačila ter evidence o izplačilih.«.
Razlaga
Predlagani amandma sledi pripombi Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in je namenjen celovitejši opredelitvi vsebine, ki jo ureja predlagani zakon.
Vsebina
V 5. točki prvega odstavka 18. člena se črtata besedi »ali začasno«.
Razlaga
S predlaganim amandmajem se upošteva pripombe Zakonodajno–pravne službe Državnega zbora. Predlagani amandma je potreben zaradi uskladitve z vsebino prve alineje drugega odstavka 10. člena, ki določa, da mora zahteva vsebovati naslov stalnega prebivališča upravičenca.
Vsebina
V 25. členu se beseda »petnajsti« nadomesti z besedo »naslednji«.
Razlaga
Zaradi roka, ki ga je Republiki Sloveniji naložilo ESČP, mora biti zakon, ki ureja način izvršitve sodbe ESČP, uveljavljen do 16. Julija 2015. Iz tega razloga je potrebno, da zakon začne veljati naslednji dan po objavi.
Vsebina
V tretjem odstavku 9. člena se beseda »protokolom« nadomesti z besedama »pravnim aktom«.
Razlaga
S predlaganim amandmajem se upošteva pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, po kateri se specifičen akt, t.j. »protokol«, ki ima poseben pomen, nadomesti s splošnim pojmom »pravni akt«.
Vsebina
23. člen se spremeni tako, da se glasi: »23. člen (uveljavljanje izpolnjenih obveznosti po tem zakonu). Izpolnjene obveznosti na podlagi prevzema izpolnitve po tem zakonu Republika Slovenija uveljavlja po 7. členu Priloge C Sporazuma o vprašanjih nasledstva (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 20/02; v nadaljnjem besedilu: Sporazum), podpisanega na Dunaju 29. junija 2001 med Bosno in Hercegovino, Republiko Hrvaško, Republiko Makedonijo, Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo kot državami naslednicami nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, z namenom doseči pravično razdelitev jamstev SFRJ ali Narodne banke Jugoslavije za stare devizne hranilne vloge iz a) točke tretjega odstavka 2. člena Priloge C Sporazuma.«.
Razlaga
Predlagani amandma sledi predlogu Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in jasneje opredeljuje, da uveljavljanje pravic po tem zakonu temelji na zakonski subrogaciji, ki je posledica izpolnjenih obveznosti na podlagi prevzema izpolnitve.
Vsebina
V tretjem odstavku 11. člena se besedi »overi kopije« nadomestita z besedilom »potrdi istovetnost kopij«.
Razlaga
S predlaganim amandmajem se uskladi pooblastila Sklada, ki ni organ, pristojen za overitve v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku.
Vsebina
V prvi alineji drugega odstavka 10. člena se za besedo »upravičenca« doda besedilo: »oziroma naziv in sedež«, na koncu pa se za besedo »državljanstva« dodata besedi: »oziroma sedeža«. V prvi alineji tretjega odstavka se črta beseda »overjena«.
Razlaga
V drugem odstavku se med podatki o upravičencu, ki jih mora vsebovati vloga, doda podatke o upravičencih, ko so le-ti civilne pravne osebe. Amandma je potreben zaradi uskladitve s predlaganim amandmajem k 6. členu, ki opredeljuje upravičence, in s katerim se predlaga, da mednje sodijo tudi civilne pravne osebe, ki so bile po predpisih o deviznem poslovanju SFRJ imetniki neizplačane stare devizne vloge iz 2. člena predlaganega zakona. S spremembo v tretjem odstavku se ukinja obveznost predložitve overjene kopije devizne hranilne knjižice, s čimer se zmanjšajo stroški za upravičence. S tem se sledi splošni ureditvi zakona o upravnem postopku, ki omogoča, da se listine, ki so dokaz, priložijo tudi v navadnem prepisu. Dokazovanje bo potekalo s primerjanjem podatkov oziroma listin, ki jih predloži stranka, z bazami podatkov. Če bo za namen dokaznega postopka potrebno ugotoviti ujemanje prepisa z izvirnikom, je to omogočeno v skladu s splošnimi pravili upravnega postopka.
Vsebina
Razlaga
Kljub spremembi z amandmajem koalicijskih strank je sedanji šesti odstavek nesprejemljiv z vidika načel predvidljivosti prava in pravne varnosti. S tem povečuje verjetnost, da nekateri upravičenci ne bodo poplačani. Pogoji za obravnavo vloge namreč niso določno opredeljeni. Upravičenec ob vložitvi vloge ne ve, v katerem jeziku mora biti napisana vloga, da bo »razumljiva«. V tem smislu je spremenjeni šesti odstavek korak nazaj glede na prvotno formulacijo, ki je pojem razumljivosti jasno vezala na jezik, ki ga obvlada odgovorna oseba sklada. Poleg tega je določba zapisana tako, da sklad prosto presoja, katere vloge bo obravnaval, kar dodatno zmanjšuje predvidljivost ureditve in povečuje možnost arbitrarne obravnave. Zato z amandmajem predlagamo rešitev, ki bo jasno in enoznačno določala, katere vloge bodo upoštevane. Urad bo tako moral poleg vlog, vloženih v uradnem jeziku v RS, obravnavati tudi vse vloge v uradnih jezikih držav, naslednic nekdanje SFRJ, kot so opredeljene v Sporazumu o vprašanjih nasledstva (MSVN). Na ta način bi se postopek za varčevalce, ki že 25 let čakajo na poplačilo, poenostavil in pocenil, ker bi odpadli stroški uradnega prevoda. Takšna ureditev ne bi pomenila dodatne obremenitve uslužbencev sklada. Predlog namreč predvideva, da bo v ta namen sklad, ki ima trenutno enega zaposlenega, zaposlil 30 novih delavcev. V izbirnem postopku se bo tako lahko upošteval pogoj znanja zadevnih jezikov. Znanje oziroma razumevanje teh jezikov bo za uslužbence v vsakem primeru nujno potrebno, ker bodo v okviru postopka obravnavali listinska dokazila v teh jezikih, tako da prav za prav ne bo šlo za dodaten pogoj.
Vsebina
»Člen se spremeni, tako da se glasi: »12. člen (odločanje o zahtevi za verifikacijo) (1) Sklad odloča o zahtevi za verifikacijo na podlagi podatkov in listinskih dokazov iz 9. in 10. člena tega zakona. Če ti podatki in listinski dokazi ne zadoščajo za odločitev, sklad pozove upravičenca, da v določenem roku predloži dodatne listinske dokaze oziroma da svojo upravičenost dokaže z drugimi dokaznimi sredstvi, razen s pričami in ogledom. (2) Če upravičenec v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži dodatnih listinskih dokazov oziroma svoje upravičenosti ne poskuša dokazati z drugimi dokazili, sklad odloči na podlagi podatkov in dokazil iz 10. člena zakona.««
Razlaga
Sedanji 12. člen je zapisan tako, da skladu prepušča odločitev o tem, katere dokaze bo upošteval. Poleg tega je rok za predložitev dodatnih dokazil v drugem odstavku opredeljen tako, da se nanaša samo na listinska dokazila, izpušča pa morebitne druge dokaze, ki jih zakon sicer v postopku dovoljuje. Sklad je tako dolžan počakati na dodatne listinske dokaze, ne pa tudi na izvajanje morebitnih drugih dokazov. Predlagani amandma popravlja navedeni pomanjkljivosti, tako da predpisuje naslednji postopek: Upravičenec najprej poda zahtevek, ki vsebuje podatke in priloge (listinska dokazila) iz 10. člena zakona. Urad pri odločanju upošteva tudi podatke ki jih na podlagi 9. člena priskrbi Banka Slovenije. Če vse navedeno ne zadostuje za odločitev, mora sklad obvezno pozvati upravičenca, da v določenem roku predloži dodatne listinske dokaze ali na kak drug način, ki ga zakon dovoljuje, dokaže svojo upravičenost. Če upravičenec v roku, ki mu ga je postavil sklad, ne stori ne enega ne drugega, mora Sklad odločiti na podlagi podatkov in dokazov, s katerimi razpolaga. Z amandmajem se ne širi obseg dokazov, ki so dovoljeni v postopku (še vedno je izključeno dokazovanje s pričanjem in ogledom), ampak zgolj nalaga Skladu, da upravičenca pozove, da jih predloži. S tem, ko sklad nima več diskrecijske pravice, ampak je dolžan upravičenca pozvati, da vlogo dopolni, se odpravi možnost neenake obravnave upravičencev. Rok za predložitev dokazov se ne nanaša več samo na listinske dokaze, ampak na vse dokaze, ki so dovoljeni v postopku.
Vsebina
Razlaga
Drugi odstavek določa rok, v katerem lahko upravičenec, ki ni vložil ugovora zoper informativni izračun, brezplačno umakne tožbo pred slovenskimi sodišči v povezanih zadevah. Tretji odstavek določa, da se tožbe upravičencev, ki v roku od pravnomočnosti določbe o zahtevi za verifikacijo ne predlaga nadaljevanja sodnega postopka pred slovenskim sodiščem, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka. Ker gre za osebe, ki večinoma živijo v tujini, se zdita roka nerazumno kratka, posebej zato, ker gre za trajno izgubo pravnega interesa. Zato predlagamo, da se rok poenoti in podaljša na dva meseca (60 dni).
Vsebina
Doda se tretji odstavek, ki se glasi: (3) Ta zakon dolo a tudi opredelitev odgovornosti nosilcev javnih funkcij in dr avnih organov pri ravnanjih oziroma opustitvah ravnanj, zaradi katerih je breme odpla ila neizpla anih deviznih vlog var evalcev Ljubljanske banke d.d. padlo na ramena slovenskih davkopla evalcev.
Razlaga
Za Slovenijo neugodna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji, št. 60642/08, z dne 16. julija 2014, je posledica politike in ravnanj oziroma opustitev ravnanj nosilcev javnih funkcij in državnih organov RS in SRS vse od leta 1988 naprej. Ta sodba je posledica številnih političnih odločitev in ravnanj, kot je sprememba statusa samostojnih pravnih subjektov - Ljubljanske banke Zagreb in Ljubljanske banke Sarajevo v status podružnic pred osamosvojitvijo, sprejem ustavnega zakona, s katerim se je ustanovilo Novo ljubljansko banko in s tem povečalo negativne finančne posledice za davkoplač evalce, ter zavajanj glede možnosti rešitve vprašanj med državami nekdanje Jugoslavije v okviru nasledstvenih pogajanj, pa vse do vprašanja strokovnosti in zavzetosti za branjenje interesov Slovenije s strani Državnega pravobranilstva pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Vsebina
Naslov 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »(davčna obravnava izplačil in poročilo vlade o odgovornosti)« Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Vlada v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona pripravi in posreduje v Državni zbor ter državnemu tožilstvu poročilo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij in državnih organov pri ravnanjih oziroma opustitvah ravnanj, ki so slovenskim davkoplačevalcem povzročila veliko finančno škodo v primeru neizplačanih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke d.d.«
Razlaga
Z amandmajem zavezujemo vlado, da ugotovi in opredeli dejstva glede odgovornosti nosilcev javnih funkcij in državnih organov pri ravnanjih oziroma opustitvah ravnanj v primeru vprašanja neizplačanih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke d.d. in o tem v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona pripravi poročilo ter ga posreduje v Državni zbor in državnemu tožilstvu.
Vsebina
Naslov 23. člena se spremeni tako, da se glasi: »(uveljavljanje izpolnjenih obveznosti po tem zakonu in zastaralni roki za kazensko ter odškodninsko odgovornost)« Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Kazniva dejanja in odškodninska odgovornost oseb iz naslova povzročitve velike finančne škode v primeru neizplačanih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke d.d. ne zastarajo.«
Razlaga
Z amandmajem določamo, da kazniva dejanja in odškodninska odgovornost oseb v primeru vprašanja neizplačanih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke d.d. ne zastarajo.
Pripadniki katerih strank so se v postopku sprejemanja tega akta največkrat oglasili? Predsednik in podpredsednik DZ sta izvzeta.
Kolikokrat so se v postopku sprejemanja tega akta oglasili moški, in kolikokrat ženske? Predsednik in podpredsednik DZ sta izvzeta.
O katerih temah so največkrat govorili pripadniki posameznih strank? Predsednik in podpredsednik DZ sta izvzeta.
Seznam poslancev, urejen po številu izjav, ki so jih prispevali k razpravi v okviru sprejemanja akta. Največje število izjav navadno prispevajo predsednik in podpredsednika državnega zbora.
Povezava "Tematska analiza" prikaže relativen delež tem, ki jih je poslanec obravnaval v razpravi, s povezavo "Prikaz izjav" pa lahko prikažete vse izjave, ki jih je poslanec izrekel med razpravo.
Izjave se nanašajo na vse akte, ki so jih poslanci obravnavali v tekoči seji, zato ni nujno, da se nanašajo točno na ta akt.