Vsebina

V prvem odstavku se zadnji stavek nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Dokazilo o statusu posameznik pridobi na pristojnem centru za socialno delo, ki ugotovi izpolnjevanje pogojev skladno z drugo točko prvega odstavka 2. člena tega zakona ter posamezniku izda potrdilo o mesečnem dohodku. Za dokazilo šteje tudi že izdana odločba centra za socialno delo o pravici do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.«. Na koncu drugega odstavka se doda besedilo, ki se glasi: »Dokazilo o statusu posameznik pridobi na pristojnem centru za socialno delo, ki ugotovi izpolnjevanje pogojev skladno z drugo točko prvega odstavka 2. člena tega zakona ter posamezniku izda potrdilo o mesečnem dohodku. Za dokazilo šteje tudi že izdana odločba centra za socialno delo o pravici do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.«.

Razlaga

Zadnji odstavek 4. člena določa, da je v primerih, ko gre za davčne dolgove, ki jih bo odpisala država, odpis možen le, če znesek ne presega 50 evrov. Menimo, da gre za povsem arbitrarno določbo in to brez utemeljene obrazložitve. Država je prva odgovorna za izvajanje načela socialne države zato ni nobenega razloga, da bi bila le v primeru davčnih obveznosti določena posebna omejitev. Sploh glede na to, da prispevkov za socialno varnost, akontacije davka in podobnih davščin tako ali tako ni mogoče odpisati. Zaradi tega predlagamo, da se zadnji stavek črta oziroma se nadomesti z novim besedilom, ki določa, da posamezniki, ki bodo do odpusta dolga upravičeni na podlagi materialnega položaja potrdilo o tem pridobijo na pristojnem centru za socialno delo, tisti, ki že imajo odločbo o pravici do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, pa bodo svojo upravičenost izkazovali na podlagi te odločbe.

Vsebina

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če k sporazumu o izvedbi odpusta dolgov pristopi občina in se z dolžnikom dogovori o odpisu dolga, ki izvira iz naslova tistih obveznosti, ki se ne štejejo kot obvezna dajatev do občinskega proračuna, dogovor o odpisu dolga skleneta dolžnik in župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), pri čemer se ne glede na določbo 77. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr. in 101/13) šteje, da so pogoji za odpis dolga izpolnjeni, če dolžnik vlogi za odpis priloži dokazila o statusu dolžnika po tem zakonu. Dokazilo o statusu posameznik pridobi na pristojnem centru za socialno delo, ki ugotovi izpolnjevanje pogojev skladno z drugo točko prvega odstavka 2. člena tega zakona ter posamezniku izda potrdilo o mesečnem dohodku. Za dokazilo šteje tudi že izdana odločba centra za socialno delo o pravici do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.«. Drugi odstavek se črta.

Razlaga

Amandma enake pogoje kot za državo, določa tudi za občine, vrtce in osnovne šole.

Vsebina

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(1) Od dolga, ki ga upnik, ki je sopodpisnik sporazuma o izvedbi dopusta dolgov, odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora o odpustu dolgov, se ne plača dohodnine.«. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Določba tega člena velja tudi za dolgove, ki jih na podlagi dogovora o odpustu dolgov, odpusti javni vrtec oziroma osnova šola, katere ustanoviteljica je občina, ki je podpisnica sporazuma o izvedbi odpusta dolgov.«.

Razlaga

V skladu s pripombo ZPS se v prvi odstavek jasno navede, da mora bit upnik tudi sopodpisnik sporazuma. Prav tako se z amandmajem določa posebna davčna obravnava dolgov za dolgove, ki jih na podlagi dogovora o odpustu dolgov, odpiše javni vrtec oziroma osnova šola, katere ustanoviteljica je občina, ki je podpisnica sporazuma o izvedbi odpusta dolgov. Amandma je potreben zaradi spremenjene definicije upnika v 2. členu.

Vsebina

2. člen se spremeni tako, da se glasi: »Posamezni pojmi uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen: 1. upnica ali upnik (v nadaljnjem besedilu: upnik) je pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ki v svojem knjigovodstvu izkazuje terjatev do dolžnika, in je podpisnik sporazuma o izvedbi odpusta dolgov. Upnik je lahko tudi država ter tisti vrtci in osnovne šole, ki so javni zavodi in katerih ustanoviteljica je občina, ki je podpisnica sporazuma o izvedbi odpusta dolgov. 2. dolžnica oziroma dolžnik (v nadaljnjem besedilu: dolžnik) je fizična oseba, ki ima dolg do upnika in je kadarkoli v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 prejemnica oziroma prejemnik (v nadaljnjem besedilu: prejemnik): - denarne socialne pomoči ali - varstvenega dodatka ali - veteranskega dodatka ali - otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali - otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in je hkrati katerakoli oseba navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino. Dolžnik po tem zakonu je tudi oseba, ki je navedena v odločbi o pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka oziroma otroškega dodatka in se njeni dohodki in premoženje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Dolžnik po tem zakonu ne more biti fizična oseba, nad premoženjem katere se vodi postopek osebnega stečaja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. 3. dolg je veljavna denarna obveznost dolžnika do upnika, ki je na dan 31. 12. 2014 zapadla za več kot 12 mesecev, glede katere v trenutku sklenitve dogovora med upnikom in dolžnikom obstoji izvršilni naslov ali verodostojna listina ter zajema glavnico, obresti in stroške, če ni s tem zakonom določeno drugače. Kot dolg po tem zakonu se ne štejejo dolgovi, ki izvirajo iz morebitnega opravljanja dejavnosti dolžnika. 4. sporazum o izvedbi odpusta dolga je v letu 2015 sklenjen pisni sporazum med Vlado Republike Slovenije in upniki, ki pristopijo k ukrepu odpusta dolgov. 5. dogovor o odpustu dolga je dvostranska pogodba po zakonu, ki ureja obligacijska razmerja, s katero se upnik in dolžnik po tem zakonu sporazumeta o odpustu dolga in njegovi višini, in je sklenjen v pisni obliki. Za dogovor o odpustu dolga se šteje tudi odločba Finančne uprave Republike Slovenije o odpisu dolga, izdana v skladu s 4. členom tega zakona. Dogovor o odpustu dolga po tem zakonu upnik in dolžnik skleneta najkasneje do 31. januarja 2016, na podlagi predloga za sklenitev dogovora o odpustu, ki ga oseba, ki predlaga odpust, poda do 31. oktobra 2015, oziroma poda vlogo za odpis dolga do 31. oktobra 2015, če gre za odpis dolga iz naslova davčne obveznosti. Predlogi za sklenitev dogovora o odpustu dolga se obravnavajo po vrstnem redu prispetja oziroma prejema predloga.«.

Razlaga

Pojem upnika je treba jasneje določiti glede na namen oziroma cilje zakona, upoštevajoč tudi amandmaje k 4. in 6. členu. Nadalje je treba v skladu s pripombo ZPS k temu členu urediti pojem dolžnika. In sicer se z amandmajem z vidika načela jasnosti poenoti pojme in jasno opredeli pravice, ki opredeljujejo, katere osebe se štejejo za dolžnika po tem zakonu, na način, da je jasno razvidno, pri katerih pravicah je zahtevana alternativnost in pri katerih kumulativnost. Zahteve zakona glede prejemanja določenih pravic so tako določene alternativno, razen pri pravici do otroškega dodatka, katerega prejemnik je v 3. dohodkovnem razredu, pri čemer je določen dodaten pogoj, in sicer, da je hkrati katerakoli oseba navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino. Hkrati se iz besedila izključuje sklicevanje na zakon, ki ureja vojne veterane, in pa pogojevanje položaja dolžnika s sklenitvijo dogovora o odpustu oziroma ugoditvi vlogi za odpis dolga, saj logično po odpisu dolg ne obstaja več, s čimer se tudi v celoti sledi pripombi ZSP. Pri tem je treba, glede na uvodne pripombe, pojasniti odločitev predlagatelja zakona glede določitve oseb, ki imajo položaj dolžnika po tem zakonu. Predlagatelj zakona želi zajeti širok krog samskih oseb in družin, ki živijo v revščini oziroma so materialno prikrajšane, hkrati pa poenostaviti postopek ugotavljanja takšnega položaja. Zaradi tega so kot podlaga za ugotavljanje upravičenj po zakonu uporabljeni uradni in ažurni podatki o materialnem stanju posameznikov in družin v prvi polovici letošnjega leta iz evidenc Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po zadnjih dostopnih podatkih SURS-a povezanih z revščino in socialno izključenostjo iz septembra 2014 je mesečni prag tveganja revščine za samsko osebo znašal 593 EUR oziroma 1245 EUR za štiri člansko družino z dvema otrokoma mlajšima od 14 let. Izhajajoč iz teh podatkov so bili v krog upravičencev po zakonu vključene osebe, ki prejemajo denarno socialno pomoč (v letu 2015: 269,20 EUR mesečno), prejemniki varstvenega dodatka (v letu 2015: 465,71 EUR mesečno) in družine v prvem in drugem razredu otroškega dodatka, katerih neto mesečni dohodek na družinskega člana, skladno z veljavno lestvico za 2015, je nižji od 301,62 EUR, kar je tik pod statističnim pragom določenim za mejo tveganja revščine. Dodatno so v nabor upravičencev po tem zakonu vključene tudi družine, katerih razpoložljivi mesečni dohodki so nekoliko nad pragom tveganja revščine, in sicer od 301,62 EUR do 361,95 EUR mesečno (tretji razred otroškega dodatka), ki pa imajo kompleksno socialno situacijo zaradi in večjih izdatkov za družinskega člana s kronično boleznijo ali invalidnostjo oziroma zaradi bolj številčne družine. Položaj dolžnika po tem zakonu imajo tudi prejemniki veteranskega dodatka. Veteranski dodatek prejemajo osebe, ki imajo status vojnega veterana in so v težkem materialnem položaju. Ker prejemniki varstvenega dodatka ne morejo biti hkrati tudi prejemniki denarne socialne pomoči, ker se ti dve pravici izključujeta, zato je njihova vključitev med upravičence po tem zakonu smiselna. Glede določitve obdobja prejemanja določenih pravic iz javnih sredstev je pojasniti, da je bila izhodišče pri predlagani rešitvi želja zagotoviti zanesljive in enostavno dostopne podatke o upravičencih, ki ne bi zahtevali oziroma pomenili dodatnih administrativnih postopkov. Na ta način so zajete osebe, ki so v hudi materialni in socialni stiski že dalj časa, njihov dejanski materialni položaj pa je zanesljivo preverljiv. Po drugi strani pa je treba olajšati položaj ljudem, ki so danes v težkem materialnem stanju in jih hkrati bremenijo še dolgovi iz preteklosti. Upravičenci po zakonu so zato osebe, ki imajo v zakonu navedene statuse, preverljive v uradnih evidencah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v prvi polovici letošnjega leta, njihovi dolgovi pa so nastali pred 30. 12. 2013 in so na dan 31. 12. 2014 zapadli za več kot 12 mesecev, in jih v tem času ni bilo mogoče iztirjati. Namen predloga zakona je omogočiti posebno obravnavo odpusta relativno starih dolgovi, ki jih že dalj časa ni bilo mogoče iztirjati, že iz razloga gospodarnega obnašanja upnikov kot tudi zato, da ne bi prišlo do negativnega efekta oziroma izigravanja samega ukrepa, upoštevajoč, da je tema odpisov dolgov že nekaj časa v medijski pozornosti. Presečni datum je bil določen tudi zato, ker bila v letu 2013 največja stopnja brezposelnosti, stopnja revščine pa je izračunana glede na podatke o dohodkih iz leta 2012. Zaradi jasnosti pogojev za posebno davčno obravnavo odpisa dolgov se črta del besedila, ki se nanaša na pogoj začetka izvršilnega postopka. Pri tem je treba pojasniti, da dolg zajema tako glavnico, obresti in stroške. Dolg je celotna denarna terjatev, kar pomeni vključno z vsemi pripadajočimi obveznimi dajatvami (takse, trošarine). Če se bosta upnik in dolžnik dogovorila samo za odpis dela terjatve, ki pade npr. na energijo, ne pa na obvezne dajatve, je to njuna volja. Če se upnik in dolžnik dogovorita za odpis celotne terjatve, se na strani upnika trošarinska obveznost zaradi odpisa ne more zmanjšati (ni podlage v Zakonu o trošarinah). Pri tem je dodati, da znaša trošarina na 1 MWH 3,05 eurov, povprečno gospodinjstvo pa porabi 4 MWH na leto (torej znaša trošarina 12 EUR na leto oziroma 1 EUR na mesec). Pri plačilu električne energije se plačujejo tudi takse (OVE,URE). Z amandmajem se nadalje tudi zaradi jasnosti in sledljivosti samega zakona opredelita dva nova pojma oziroma dva pravna akta, in sicer sporazum o izvedbi odpusta dolga in dogovor o odpustu dolga. Sporazum o izvedbi odpusta dolga in dogovor o odpustu dolga je sporazum, ki ga Vlada Republike Slovenije v letu 2015 sklene z upniki, ki bodo pristopili k ukrepu odpisa dolgov. S sporazumom se stranke dogovorijo, da pristopajo k odpisu dolgov, in se tako zavežejo, da bodo pod pogoji tega zakona in sporazuma sklepali dogovore o odpustu dolgov. Posamezni upnik se bo odločil višino posamičnega odpusta, ali bo odpustil del terjatve ali celoto in ali bo določil skupno maso odpustov po tem zakonu in sporazumu. S sporazumom se določi tudi, na kakšen način se bodo odpusti dolgov izvedli, v smislu same organizacije. Gre namreč za enkratni ukrep, ki je časovno omejen, zato je potrebna učinkovita organizacija. Poleg tega je treba upoštevati, da imajo položaj dolžnika po tem zakonu socialno najšibkejši, ki jim je treba približati oziroma poenostaviti poti, med drugim, kako priti do upnika oziroma sklenitve dogovora in kako izkazati položaj dolžnika. V sporazumu bo predvidena možnost, da bodo upniki po tem zakonu lahko tudi naknadno pristopili k sporazumu, vendar vsekakor pred rokom, ki je v predlogu zakona določen za predložitev predlogov za sklenitev dogovora za odpust dolgov. Upnik, ki bo pristopil k sporazumu o izvedbi odpusta dolga, bo z dolžnikom sklenil dogovor o odpustu dolga po določilih Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo), če bodo izpolnjeni pogoji po tem zakonu; razen v primeru odpisa zapadlih neplačanih davčnih obveznosti (predvidena je izdaja odločbe na podlagi vloge dolžnika po postopku, kot ga določa zakon). Dogovor o odpustu dolga je dvostranska pogodba, torej obligacijsko pravno razmerje, ki nastane s soglasjem volj obeh, upnika in dolžnika. Na upnikovi strani pomeni izjava volje, da želi dolg odpustiti, kar je izrazil na nek način že s pristopom k sporazumu o izvedbi odpusta dolgov. Dolžnik pa mora na drugi strani sprejeti upnikovo izjavo, da ne bo zahteval izpolnitve obveznosti. Upnik lahko odpusti le del dolga ali celoten dolg. Pravni učinki odpusta dolga nastanejo, ko je soglasje volj doseženo. Zahteva se pisnost samega pravnega posla, saj je to potrebno za dokazovanje odpusta dolgov, predvsem za potrebe davčne obravnave. Glede na to, da v konkretnem primeru upnik vnaprej ne more vedeti, kdo ima položaj dolžnika po tem zakonu, bo moral potencialni dolžnik podati iniciativo oziroma predlog za sklenitev dogovora o odpustu dolga, in bo tako on izrazil voljo za sklenitev dogovora o odpustu dolga. Z amandmajem se v skladu s splošno pripombo ZPS glede enake obravnave in z vidika pravne predvidljivosti določa, da bodo morali upniki pobude oziroma predloge za sklenitev dogovorov obravnavati po vrstnem redu prispetja oziroma prejema predloga.

Vsebina

5. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če dolg dolžnika do države izvira iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali otroškega dodatka in je nastal v letu 2012 ali 2013, dogovor o odpisu dolga skleneta dolžnik in ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za socialno varstvo, pri čemer se šteje, da so pogoji za odpis dolga iz 77. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr. in 101/13), če gre za dolžnika po tem zakonu. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se dolgovi, ki izvirajo iz neupravičeno prejete pravice iz javnih sredstev, ne odpišejo, če je dolžnik še upravičen do posamezne pravice iz javnih sredstev in se pravica iz javnih sredstev mesečno zmanjšuje v skladu s petim odstavkom 44. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 , 40/11 , 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13 , 56/13 – ZŠtip-1, 99/13 in 14/15 – ZUUJFO). (3) Minister, pristojen za socialno varstvo, mora pred sklenitvijo dogovora pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance. Minister, pristojen za finance, izda soglasje k sklenitvi dogovora, razen, če bi bil s predlaganim odpisom prekoračen skupni obseg sredstev odpisa dolga, ki ga za posamezno leto določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna.«.

Razlaga

Amandma jasneje določa način odpusta dolgov s strani države, pri čemer ta način velja za odpust le tistih dolgove, ki izvirajo iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka, s čimer se tudi upošteva uvodna pripomba ZPS, glede zasledovanja cilja oziroma namena skozi celoten zakon in konkretna glede opredelitve, kateri dolgovi se odpišejo. Z amandmajem se, ne glede na 3. točko 2. člena določa tudi časovno omejitev, saj se bodo odpustili le dolgovi, ki so nastali v letu 2012 ali 2013. S 1. 1. 2012 sta se začela uporabljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialno varstvenih prejemkih, s katerima je bilo določeno, da morajo centri za socialno delo po uradni dolžnosti na novo odločiti o vseh pravicah oseb, ki so vložile vlogo po novi zakonodaji. Zaradi velikega pripada novih zadev (in posledično tudi preverjanja ostalih pravic po uradni dolžnosti) so se na centrih za socialno delo kot prvostopenjskemu organu (in tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot drugostopenjskemu organu) postopki odločanja o pravicah posameznikov in družinam zelo podaljšali, zato so bili posamezniki in družine upravičeni do nekaterih posameznih pravic (npr. otroški dodatek ali denarna socialna pomoč) še po odločbah, ki so bile izdane na podlagi »stare« zakonodaje. Skladno z navedenim so tako z izdajo odločb po »novi« socialni zakonodaji, nastali dolgovi, ki pa so dejansko nastali zaradi dolgega odločanja. Krog dolžnikov na podlagi tega zakona so osebe, ki so v socialni stiski, saj se po »novi« socialni zakonodaji v ugotovljen materialni položaj posameznika oziroma družine upošteva tudi premoženje, zato je utemeljeno sklepati, da so te osebe oziroma družine v slabem materialnem položaju. Glede samih pogojev za odpust dolga pa je pojasniti, da odpise dolgov do države, ki niso dolgovi do države oziroma občin iz naslova obveznih dajatev, opredeljuje 77. člen Zakona o javnih financah. Navedeni člen med drugim namreč določa, da pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, lahko do višine, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. V skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se že pri samem ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev upošteva premoženje vlagatelja in njegove družine, kar pomeni, da je že na podlagi priznanja pravice (predvsem to velja za denarno socialno pomoč) ugotovljeno, da oseba nima premoženja (oziroma ima premoženje manjše vrednosti) oziroma da gre za nepremičnino v kateri oseba ali družina živi. Varovalka iz veljavnega zakona, da se lahko dolgove odpiše le do višine, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, ostaja. Minister, pristojen za finance, namreč izda soglasje k dogovoru o odpustu dolgov, razen če skupni obseg sredstev ni prekoračen. Gre obseg sredstev oziroma za višino določeno v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, ki je po Zakonu o javnih financah predvidena za odpise vseh dolgov do države, razen za odpis dolgov do države iz naslova obveznih dajatev. Z amandmajem se še ureja primere, ko se v skladu s petim odstavkom 44. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pravice poračunavajo. Peti odstavek 44. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč določa, da če je oseba kljub razveljavitvi odločbe še upravičena do posamezne pravice iz javnih sredstev, razen ob upravičenosti do denarne socialne pomoči, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, center za socialno delo po preteku roka za vračilo iz prejšnjega odstavka to pravico iz javnih sredstev mesečno zmanjša glede na višino neupravičeno prejetih javnih sredstev in število mesecev do izteka pravice. Iz navedenega izhaja, da je postopek vračila dolga po ZUPJS drugače določen kot v preostali zakonodaji, kar pomeni, da se lahko dolgovi poračunavajo tudi z dohodki, ki jih je pri drugih dolgovih nedopustno. Glede na enega od namenov tega zakona, da se odpustijo le dolgovi, ki jih verjetno (zaradi materialnega položaja dolžnikov) ne bo mogoče nikoli izterjati, je razumljivo, da se dolgovi, ki se lahko poračunajo na podlagi zgoraj navedenega petega odstavka 44. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ne odpustijo.

Vsebina

1. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Ta zakon ureja davčno obravnavo dohodkov in transakcij pri posameznih davkih pri odpisu dolgov na podlagi sporazuma o izvedbi odpusta dolgov, ki izvirajo iz naslova rednih gospodinjskih stroškov in iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ta zakon določa tudi vrste dolgov in načine, na podlagi katerih država ter vrtci in osnovne šole odpišejo svoje terjatve. (2) Za redne gospodinjske stroške iz prejšnjega odstavka se štejejo stroški, ki izhajajo iz kontinuirane dobave blaga in storitev v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter upravljanje nepremičnin za plačilo. (3) Ta zakon ne velja za obvezne prispevke za socialno varnost, akontacije davka, davčni odtegljaj, uvozne dajatve in za obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.«.

Razlaga

Z amandmajem se jasneje določa vsebina in namen zakona, v skladu s splošno in konkretno pripombo ZPS. Določa se, za katere vrste dolgov veljajo določila tega zakona in za katere ne, prav tako se določno opredeli, kaj se šteje za redne gospodinjske stroške, upoštevajoč dejavnosti iz Uredbe o standardni klasifikaciji. Za redne gospodinjske stroške se tako štejejo stroški, ki izhajajo iz kontinuirane dobave blaga in storitev, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter upravljanje nepremičnin za plačilo, vključno s hišniškimi storitvami in čiščenjem v večstanovanjskih stavbah. Ker je namen oziroma cilj zakona, upoštevajoč, katere osebe imajo položaj dolžnika po tem zakonu, zagotoviti pogoje za hitro ukrepanje in takojšnjo pomoč tistim družinam in posameznikov, ki so se znašli v hudi materialni in socialni stiski, se tako lahko odpisujejo le dolgovi, ki izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, kot so obratovalni stroški, stroški ogrevanja, stroški komunalnih storitev in vodovoda, stroškov dobave električne energije itd.. Prav tako so lahko podpisniki sporazuma o izvedbi odpusta dolga tudi zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev imajo zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči. Tako morajo vsi upravičenci, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri eni izmed zavarovalnic in imajo hkrati priznano pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zavarovalnici podati zahtevo za mirovanje zavarovanja. Zavarovalnica zahtevi za mirovanje ugodi tako, da zavarovalni pogodbi za dopolnilno zdravstveno zavarovanje dodeli status mirovanja za obdobje trajanja upravičenosti do plačila razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz proračuna Republike Slovenije, po izteku tega obdobja pa, v kolikor ne pridobi podatkov o ponovni oziroma podaljšani upravičenosti, zavarovalno pogodbo ponovno aktivira. Torej, v kolikor oseba ne sporoči, da ima priznano pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev oz. kakršnekoli druge spremembe, ga zavarovalnica vodi kot aktivnega zavarovanca, ki premije ne plačuje in tako nastaja dolg, na podlagi katerega se sproži izvršilni postopek. Ker pa Zakon o izvršbi in zavarovanju med prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti določa tudi prejemke iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, postane izvršba neuspešna. Glede na to, da so s tem dolgovi obremenjene ravno osebe, ki imajo položaj dolžnika po tem zakonu, je odpust te vrste dolgov v skladu z namenom zakona. Namreč, zaradi načina določanja cene in plačevanja zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz košarice zdravstvenih storitev, mora oseba vplačevati večino iz žepa, zato so tisti, ki ne morejo plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pahnjeni v še težji zdravstveni in socialni položaj. Le glede odpisa obrazloženih vrst dolgov se upošteva posebna davčna obravnava, ki jo določa ta zakon.

Vsebina

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pristojni minister mora pred sklenitvijo dogovora v skladu s postopkom iz 77. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr. in 101/13) pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance, pri čemer se šteje, da so pogoji za odpis dolga izpolnjeni, če dolžnik vlogi za odpis priloži dokazila o statusu dolžnika po tem zakonu. Dokazilo o statusu posameznik pridobi na pristojnem centru za socialno delo, ki ugotovi izpolnjevanje pogojev skladno z drugo točko prvega odstavka 2. člena tega zakona ter posamezniku izda potrdilo o mesečnem dohodku. Za dokazilo šteje tudi že izdana odločba centra za socialno delo o pravici do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.«. Tretji odstavek se črta.

Razlaga

Predlog določa, da so v primerih, ko dolg odpiše država, pogoji za odpis izpolnjeni, če je bil izvršilni postopek začet in ga zaradi premoženjskega stanja dolžnika ni mogoče uspešno zaključiti oziroma izvršilnega postopka zaradi premoženjskega stanja ni smiselno začeti. Ker menimo, da je takšen pogoj prestrog in nepotreben predlagamo, da se črta. Na mesto tega se določa, da se šteje, da so pogoji izpolnjeni, če dolžnik vlogi za odpis priloži dokazila o statusu dolžnika po tem zakonu. Poleg tega predlagamo črtanje tretjega odstavka, ki je izredno nejasen in nepotreben. Tretji odstavek, določa. Da lahko minister za finance zavrne izdajo soglasja, če bi bil s predlaganim odpisom prekoračen skupni obseg sredstev, ki ga za posamezno leto določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna. Določba je izredno nejasna, katera sredstva so mišljena pa ni obrazloženo niti v obrazložitvi predloga zakona.

Vsebina

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi: »6.a (pridobivanje in obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju) (1) Upniki, ki v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov sodijo v javni sektor, osebne podatke, ki jih potrebujejo za izvajanje tega zakona, pridobivajo in obdelujejo na podlagi osebne privolitve fizične osebe, na katerega se osebni podatki nanašajo. (2) Privolitev fizične osebe iz prejšnjega odstavka se poda na predlogu o odpustu dolga. (3) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, za statistične in znanstvenoraziskovalne namene ter analize pridobiva in obdeluje anonimizirane podatke o dolgovih, ki jih je odpustilo.«.

Razlaga

V Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) je določeno, da je obdelava podatkov v javnem sektorju lahko določena le z zakonom. Javni sektor po navedenem zakonu so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, univerze, samostojni visokošolski zavodi in samoupravne narodne skupnosti. V navedenem zakonu je določeno tudi, da je dovolj, če področni zakon določa, da za obdelavo osebnih podatkov zadostuje osebna privolitev posameznika. Namen amandmaja je urediti pravno podlago za obdelavo podatkov za namene tega zakona, in sicer za ugotavljanje, ali ima oseba položaj dolžnika po tem zakonu in za ugotavljanje same višine dolga. Prav tako se določa pravna podlaga, da ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, za statistične in znanstvenoraziskovalne namene ter analize pridobiva in obdeluje anonimizirane podatke o dolgovih, ki jih je odpustilo, torej o višini in pravnem naslovu dolga. Amandma je usklajen z Informacijskim pooblaščencem.

Vsebina

6. člen se spremeni tako, da se glasi: »6. člen (odpisi dolgov s strani vrtcev in osnovnih šol) »Če dolg dolžnika izvira iz naslova neplačila vrtca oziroma šolske prehrane v osnovnih šolah, dogovor o odpustu dolga skleneta dolžnik in javni vrtec oziroma osnovna šola, pri čemer občina, ki je ustanoviteljica javnega zavoda, določi, do katere višine lahko javni zavod odpusti dolgove.«.

Razlaga

Z amandmajem se določa postopek odpusta dolgov, če dolg izvira iz naslova neplačila vrtca oziroma šolske prehrane v osnovnih šolah. Predlog zakona v smeri namena zakona opredeljuje le tiste dolgove vrtca in osnovnih šol, ki izvirajo iz neplačila vrta in šolske prehrane, saj gre za dolgove, ki so neposredno povezani z življenjskimi stroški družin, pri čemer je oskrbnina v vrtcih in prehrana v osnovnih šolah nujno potrebna za kvalitetno varstvo in vzgojo otrok in njihovo izobraževanje. Javni vrtci in osnovne šole so kot javni zavodi sicer samostojne pravne osebe, vendar pa so njihove ustanoviteljice občine. Javni zavodi bodo tako lahko odpustili dolgove do višine, ki jo bo določila občina, pri čemer bo lahko ta višina omejena na posamezni dolg dolžnika ali pa celotno višino oziroma skupni obseg sredstev, ki ga lahko javni zavod odpiše na podlagi tega zakona. V skladu s 49. členom Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. št. 101/13, 9/14 – ZRTVS-1A, 25/14 – ZSDH-1, 38/14, 84/14, 95/14 – ZUJF-C, 95/14, 14/15 in 46/15) morajo namreč občine posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, občinska uprava pa odloča o izdaji soglasja k finančnim načrtom in programom dela.

Vsebina

V prvem odstavku se besedilo »če dolžnik vlogi za odpis priloži dokazila o statusu dolžnika po tem zakonu« nadomesti z besedilom »če gre za dolžnika po tem zakonu«. Tretji stavek pa se spremeni tako, da se glasi: »V skladu s tem odstavkom se lahko odpiše le skupen dolg iz naslova neplačanih davčnih obveznostih do državnega proračuna, ki ne presega 50 eurov.«. Črtata se drugi in tretji odstavek.

Razlaga

Sprememba prvega odstavka je potreba zaradi pripombe ZPS in hkrati tudi zaradi novega 6.a, ki določa pravno podlago za uporabo osebnih podatkov iz uradnih evidenc, tako da osebi, ki bo podala vlogo za odpis dolgov, ne bo potrebno prilagati nobenih dokazil. Posameznemu dolžniku se odpišejo neplačane davčne obveznosti, če skupaj ne presegajo 50 eurov. Iz popravljene definicije dolga v 2. členu predloga zakona izhaja, da gre za glavnico, obresti in stroške, kar je skladno tudi z določili veljavnega Zakona o davčnem postopku (104. člen). Meja 50 eurov je bila postavljena ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka. Drugi in tretji odstavek se črtata, prvi zato ker večina obveznih dajatev do občinskega proračuna izvira iz naslova obremenitve premoženja. Črtanje je bilo usklajeno z združenji občin. Tretji odstavek se prenese v definicijo dolga v 2. člen.

Vsebina

1. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Ta zakon ureja davčno obravnavo dohodkov in transakcij pri posameznih davkih pri odpisu dolgov na podlagi sporazuma o izvedbi odpusta dolgov, ki izvirajo iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in iz naslova bančnih storitev. Ta zakon določa tudi vrste dolgov in načine, na podlagi katerih država ter vrtci in osnovne šole odpišejo svoje terjatve. (2) Za redne gospodinjske stroške iz prejšnjega odstavka se štejejo stroški, ki izhajajo iz kontinuirane dobave blaga in storitev v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter upravljanje nepremičnin za plačilo. (3) Za dolgove iz naslova bančnih storitev iz prvega odstavka tega člena se štejejo zlasti stroški, povezani s transakcijskimi računi ter plačilnimi in kreditnimi karticami. (4) Ta zakon ne velja za obvezne prispevke za socialno varnost, akontacije davka, davčni odtegljaj, uvozne dajatve in za obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.«.

Razlaga

Z amandmajem se jasneje določa vsebina in namen zakona, v skladu s splošno in konkretno pripombo ZPS. Določa se, za katere vrste dolgov veljajo določila tega zakona in za katere ne, prav tako se določno opredeli, kaj se šteje za redne gospodinjske stroške, upoštevajoč dejavnosti iz Uredbe o standardni klasifikaciji. Za redne gospodinjske stroške se tako štejejo stroški, ki izhajajo iz kontinuirane dobave blaga in storitev, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter upravljanje nepremičnin za plačilo, vključno s hišniškimi storitvami in čiščenjem v večstanovanjskih stavbah. Ker je namen oziroma cilj zakona, upoštevajoč, katere osebe imajo položaj dolžnika po tem zakonu, zagotoviti pogoje za hitro ukrepanje in takojšnjo pomoč tistim družinam in posameznikov, ki so se znašli v hudi materialni in socialni stiski, se tako lahko odpisujejo le dolgovi, ki izvirajo iz rednih gospodinjskih stroškov, kot so obratovalni stroški, stroški ogrevanja, stroški komunalnih storitev in vodovoda, stroškov dobave električne energije itd.. Prav tako so lahko podpisniki sporazuma o izvedbi odpusta dolga tudi zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev imajo zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči. Tako morajo vsi upravičenci, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri eni izmed zavarovalnic in imajo hkrati priznano pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zavarovalnici podati zahtevo za mirovanje zavarovanja. Zavarovalnica zahtevi za mirovanje ugodi tako, da zavarovalni pogodbi za dopolnilno zdravstveno zavarovanje dodeli status mirovanja za obdobje trajanja upravičenosti do plačila razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz proračuna Republike Slovenije, po izteku tega obdobja pa, v kolikor ne pridobi podatkov o ponovni oziroma podaljšani upravičenosti, zavarovalno pogodbo ponovno aktivira. Torej, v kolikor oseba ne sporoči, da ima priznano pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev oz. kakršnekoli druge spremembe, ga zavarovalnica vodi kot aktivnega zavarovanca, ki premije ne plačuje in tako nastaja dolg, na podlagi katerega se sproži izvršilni postopek. Ker pa Zakon o izvršbi in zavarovanju med prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti določa tudi prejemke iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, postane izvršba neuspešna. Glede na to, da so s tem dolgovi obremenjene ravno osebe, ki imajo položaj dolžnika po tem zakonu, je odpust te vrste dolgov v skladu z namenom zakona. Namreč, zaradi načina določanja cene in plačevanja zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz košarice zdravstvenih storitev, mora oseba vplačevati večino iz žepa, zato so tisti, ki ne morejo plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pahnjeni v še težji zdravstveni in socialni položaj. Predlog zakona omogoča tudi posebno davčno obravnavo odpustov za dolgove iz naslova bančnih storitev. Terjatve, ki jih bodo odpisovale banke, se nanašajo zlasti na stroške, ki so vezani na transakcijske račune fizičnih oseb, ter plačilnimi in kreditnimi karticami. Večina terjatev, ki so zapadle pred 31. 12. 2013, izvira iz stroškov zaprtih transakcijskih računov, iz česar je moč sklepati, da so bili oziroma so še danes imetniki teh računov osebe v težkem socialnem in materialnem položaju. Z določitvijo vrste dolgov, za odpuste katere velja posebna davčna obravnava, je predlagatelj hotel celoviti zajeti tiste stare dolgove, ki ljudi, ki danes težko živijo, bremenijo najbolj. Ti dolgovi pa niso nastali iz luksuza, temveč izvirajo iz osnovnih življenjskih potreb.