Vsebina

Črta se druga alineja tretjega odstavka. Tretja alineja tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »- del delovnega področja Ministrstva za notranje zadeve, ki se nanaša na javno upravo, sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistem javnih uslužbencev, plačni sistem v javnem sektorju, volilno in referendumsko zakonodajo, sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka, upravno poslovanje, elektronsko poslovanje javne uprave, dostop do informacij javnega značaja, delovanje nevladnih organizacij, lokalno samoupravo, kakovost javne uprave, boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir v pristojnost Ministrstva za javno upravo.«.

Razlaga

Sprememba člena je v skladu s pripombami Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Vsebina

Besedilo člena se spremeni tako, da se glasi: »Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odločba US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13 in 12/14; v nadaljnjem besedilu: Zakon o državni upravi) se uskladi z določbami tega zakona najkasneje v treh mesecih od dne, ko prisežejo ministri, imenovani po tem zakonu. Od dne, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve Zakona o državni upravi iz prejšnjega odstavka nadaljujejo z delom: - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport z delovnimi področji Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Ministrstva za kulturo, kot jih določata 32.a in 39. člen Zakona o državni upravi. - Ministrstvo za pravosodje kot Ministrstvo za pravosodje in javno upravo z delovnim področjem Ministrstva za pravosodje ter delom delovnega področja Ministrstva za notranje zadeve, ki se nanaša na naloge na področjih javne uprave, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, elektronskega poslovanja, dostopa do informacij javnega značaja, delovanja nevladnih organizacij, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države ter naloge na področju lokalne samouprave, kot jih določata 34. in 37. člen Zakona o državni upravi. Z dnem, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve Zakona o državni upravi iz prvega odstavka tega člena preide: - del delovnega področja Ministrstva za notranje zadeve, ki se nanaša na naloge na področjih javne uprave, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, elektronskega poslovanja, dostopa do informacij javnega značaja, delovanja nevladnih organizacij, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države ter naloge na področju lokalne samouprave, v pristojnost Ministrstva za pravosodje. S prevzemom delovnega področja Ministrstva za kulturo to ministrstvo preneha delovati. Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se morajo uskladiti s tem zakonom najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Najkasneje do tega datuma pristojna ministrstva iz drugega in tretjega odstavka tega člena prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe. Potek prevzema podrobneje ureja vlada. Kandidati za ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ministra za pravosodje in javno upravo ter ministra za notranje zadeve se predstavijo delovnim telesom Državnega zbora Republike Slovenije za tista delovna področja, na katerih bodo v skladu z Zakonom o državni upravi in določbami drugega in tretjega odstavka tega člena opravljali funkcijo ministra. Minister, pristojen za izobraževanje, znanost in šport, minister, pristojen za kulturo, minister, pristojen za pravosodje in minister, pristojen za notranje zadeve in javno upravo nadaljujejo z opravljanjem tekočih poslov do prisege nove Vlade Republike Slovenije.«

Razlaga

S predlogom amandmaja se ureja prehodno obdobje od uveljavitve predlaganega zakona do zaprisege nove vlade po predlagani strukturi iz 1. člena.

Vsebina

Besedilo prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »V Zakonu o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G) se prvi odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi: »V vladi so ministrice ali ministri (v nadaljevanju: ministri) za: - finance, - gospodarski razvoj in tehnologijo, - izobraževanje, znanost, kulturo in šport, - kmetijstvo in okolje, - infrastrukturo in prostor, - notranje zadeve, - obrambo, - pravosodje in javno upravo, - delo, družino in socialne zadeve, - zdravje ter - zunanje zadeve.«. Tretji in četrti odstavek se črtata.

Razlaga

S predlogom amandmaja predlagamo spremembo določila, ki določa novo strukturo ministrskih funkcij. Predlagatelj zakona je v obrazložitvi razlogov za sprejem zakona oziroma v oceni stanja in razlogih za sprejem zakona podal le splošno oceno, da sedanja struktura vlade ni ustrezna. Prav tako navajajo, da zmanjšanje števila ministrstev ni prineslo predvidenih učinkov stroškov porabe, znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Ta ocena pa ni utemeljena z nobenimi analitičnimi podatki. Zato so po našem mnenju navedbe predlagateljev zakona neutemeljene. Potrebno je poudariti, da je argument, da zmanjšanje števila ministrstev ni prineslo nobenih učinkov neutemeljen, saj racionalizacija z zmanjšanjem števila ministrstev dejansko ni bila končana, ker je bil predčasno nasilno pretrgan mandat vlade Janeza Janše, ki je pot zmanjšanja stroškov države in povečanje učinkovitosti državne uprave v začetku leta 2012 tudi začrtala. Naslednja vlada pa je v svoji organizacijski strukturi dodala eno ministrstvo. Menimo, da je potrebno vladno strukturo prilagoditi tako, da bodo zmanjšani stroški države in povečana njena učinkovitost. Potrebna je racionalizacija državne uprave, racionalizacija javnega sektorja. Če želimo financirati podsisteme naše družbe, potrebujemo racionalizacijo. Slovenija potrebuje program za spodbujanje gospodarske aktivnosti in delovna mesta ter ukrepe za racionalizacijo. Žal predlog zakona, ki predvideva dve novi ministrstvi in še dva ministra brez resorja ne nakazuje te poti prihodnje vlade. Potrebna je prenova poslovnih procesov države, napoved novih davkov ni prava pot. Prav tako je potrebno učinkovitejše upravljanje z državnim premoženjem. Slovenija potrebuje državo, ki bo svojim državljankam in državljanom nudila kvalitetne storitve za normalno ceno. Predlagano povečanje števila ministrstev daje slabo sporočilo javnosti in slab zgled ob kruti resnici glede finančnih in glede gospodarskih težav. Bohotenje organizacijske strukture vlade oziroma državne uprave je ob napovedovanju novih davkov in novih zadolževanj povsem neutemeljeno. To bo prizadelo predvsem podeželje in gospodarstvo.

Vsebina

V prvem odstavku se besedilo »v 90-ih dneh« nadomesti z besedilom »v dveh mesecih«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se morajo uskladiti s tem zakonom najkasneje do 1. decembra 2014. Najkasneje do tega datuma pristojna ministrstva iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe. Pristojna ministrstva iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena najkasneje do 1. decembra 2015 posredujejo poročilo vladi o pričakovani racionalizaciji in učinkovitosti upravljanja ter izvajanja zahtevanih politik, ta pa ga posreduje Državnemu zboru v seznanitev.«

Razlaga

S predlogom amandmaja predlagamo sorazmerno skrajšanje roka za uskladitev Zakona o državni upravi in skrajšanje roka za uskladitev aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev po tem zakonu. Menimo, da sta tako skrajšana roka primerna za uskladitev Zakona o državni upravi in uskladitev aktov o sistemizaciji s tem zakonov. Podlago za delovanje ministrstev in državne uprave je potrebno čim prej sistemsko urediti s sprejeto organizacijsko strukturo ministrstev, in sicer v smeri zmanjšanja stroškov države in povečanja njene učinkovitosti. Predlagatelj zakona predlaga spremembo organizacijske strukture ministrstev, in sicer z dvema novima ministrstvoma ter možnostjo vzpostavitve dveh dodatnih ministrov brez resorja. Ob tem poudarjamo, da predlagatelj zakona v obrazložitvi razlogov za njegov sprejem oziroma v oceni stanja ne podaja konkretnih razlogov za povečanje števila ministrstev. Podaja le splošno oceno, da sedanja struktura vlade ni ustrezna. Predlagatelj zakona obenem navaja, da zmanjšanje števila ministrstev ni prineslo predvidenih učinkov stroškov porabe, znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Tudi ta ocena ni utemeljena z nobenimi analitičnimi podatki. Argument, da zmanjšanje števila ministrstev ni prineslo nobenih učinkov je po našem mnenju neutemeljen, saj racionalizacija z zmanjšanjem števila ministrstev dejansko ni bila končana, ker je bil predčasno nasilno pretrgan mandat vlade Janeza Janše, ki je pot zmanjšanja stroškov države in povečanje učinkovitosti državne uprave začrtala v začetku leta 2012. Naslednja vlada pa je v svoji organizacijski strukturi dodala eno ministrstvo. Po mnenju predlagateljev amandmaja bi bilo potrebno organizacijsko strukturo ministrstev prilagoditi tako, da bi se zmanjšali stroški države in povečala njena učinkovitost. Žal predlog zakona, ki predvideva dve novi ministrstvi in dodatno dva ministra brez resorja ne nakazuje poti racionalizacije državne uprave in javnega sektorja. Pri tem je potrebno tudi poudariti, da ne drži navedba predlagatelja zakona, da predlog zakona nima neposrednih finančnih posledic na državni proračun in na druga javnofinančna sredstva. Z ustanovitvijo dveh novih ministrstev bo prišlo do dodatnih finančnih posledic na državni proračun in na druga javnofinančna sredstva. Predlagatelj zakona ni upošteval plače dveh novih ministrov in dodatno dveh novih ministrov brez resorja. Plača ministra je okvirno 80.000 evrov bruto letno. Pri tem je potrebno upoštevati še dejstvo, da ima vsak minister tudi državnega sekretarja. Prav tako je potrebno upoštevati zaposlitve na zaupanje ministra, ki so vezana na mandat ministra, to je v kabinetu. Predlagatelj tega ni upošteval, pa gre za skupne stroške okvirno enega milijona evrov. Prav tako velja dodatno poudariti, da predlagatelj pri organizacijskih strukturi ministrstev ni sledil primerljivim državam. Na primer: Republika Avstrija ima 13 ministrstev (ima približno 8 milijonov prebivalcev), Portugalska ima 13 ministrstev (ima približno 10 milijonov prebivalcev), Estonija ima 13 ministrstev (ima približno 1,5 milijona prebivalcev), Finska ima 12 ministrstev (ima približno 5,5 milijona prebivalcev), Švica ima 7 ministrstev na federalni ravni (ima približno 7,7 milijona prebivalcev). Povečanje števila ministrstev, kot ga predlaga predlagatelj zakona, je mednarodno primerjalno po našem mnenju neutemeljeno. To še posebej v luči finančne vzdržnosti in stanja gospodarstva v Sloveniji. Predlagatelj zakona s povečanjem števila ministrstev dejansko daje slabo sporočilo javnosti in slab zgled ob kruti resnici glede finančnih in glede gospodarskih težav. Ker predlagatelj zakona novega bohotenja ni utemeljil s konkretnimi analizami, predlagamo, da pristojna ministrstva iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena najkasneje do 1. decembra 2015 posredujejo poročilo vladi o pričakovani racionalizaciji in učinkovitosti upravljanja ter izvajanja zahtevanih politik, ta pa ga posreduje Državnemu zboru v seznanitev. To poročilo bo tako vladi kot tudi Državnemu zboru služilo za učinkovitost dela in upravljanja državne uprave ter kvalitete dela državne uprave.